Gospodarski minister Zdravko Počivalšek ob rasti cen dizla in bencina nakazuje na možnost ponovne regulacije cen goriv, ki so jih leto in pol nazaj sprostili. Tudi Levica v državni zbor pošilja predlog zakona za ponovno uvedbo regulacije, ki bi omejila marže naftnih trgovcev. Pa bi to znižalo cene? Glede na dosedanje izjave ministra je delež marž v končni ceni relativno majhen, iz česar lahko sklepamo, da tudi njihova ponovna regulacija ne bi bistveno znižala cen. Medtem o znižanju trošarine in DDV, ki predstavljata velik del končne cene, vlada za zdaj ne govori.
Država bo v vsakem primeru poskrbela, da cene goriv ne bi “eksplodirale”, je ob današnjih občutnih podražitvah na bencinskih črpalkah zagotovil gospodarski minister Zdravko Počivalšek in med drugim omenil možnost ponovnega reguliranja marž cen naftnih derivatov, torej ponovno regulacijo cen.
Država je cene nafte in dizla postopoma sproščala od leta 2016 dalje. Aprila 2016 je najprej sprostila marže pri kurilnem olju in 98-oktanskem bencinu, novembra 2016 cene vseh goriv na območju avtocestnega križa in hitrih cest, oktobra 2020 pa še na ostalih cestah. Pred deregulacijo je marža naftnih trgovcev znašala okrog osem centov. Kolikšne so marže danes, trgovci ne razkrivajo. Počivalšek pa je jeseni lani, ko so cene goriv začele strmeje naraščati, dejal, da je analiza ministrstva za obdobje od leta 2016 pokazala, da se “marže za 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo niso občutno povečale”.
Tudi danes je minister dejal, da marže predstavljajo manjši del cene, iz česar lahko sklepamo, da ponovna regulacija ni prav učinkovit ukrep, če želi znižati ceno. Zakaj potem razmišlja o ponovni regulaciji, ni jasno, odgovor ministrstva čakamo. Dodajmo pa, da je danes tudi Levica napovedala, da bo vložila predlog ponovne regulacije cen pogonskih goriv. “Prosti trg ne deluje,” po zadnjih podražitvah ugotavlja Matej T. Vatovec iz opozicijske stranke. V osnutku zakona, ki smo ga pridobili, je navedeno, da so se cene naftnih derivatov po deregulaciji občutno zvišale (pri tem omenimo, da je trenutna rast vendarle posledica rasti nabavnih cen, na katere trgovci nimajo vpliva) in da se znižanje cen, ki je bilo z deregulacijo obljubljeno, ni zgodilo.
Nič pa o znižanju dajatev
Počivalšek je dejal, da bo bolj kot ponovna regulacija učinkovalo, če bomo “poskrbeli za osnovne dobavne tokove z vzdržnimi cenami”. Kot je povedal, “bo država intervenirala s količinami”. Tako on kot obrambni minister Matej Tonin sta danes omenjala možnost sproščanja goriv iz blagovnih rezerv. Na jutrišnji seji vlade pa bodo razpravljali tudi o možnih ukrepih glede cen, na gospodarskem ministrstvu naj bi že pripravljali različne scenarije za v prihodnje.
Čeprav bi imel ta ukrep precej večji učinek, Počivalšek danes ni omenjal znižanja dajatev. Končna, maloprodajna cena goriv poleg nabavne cene nafte vsebuje še takso za ogljikov dioksid, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, trošarino, prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije, DDV. Trošarina, na primer, je tik pred liberalizacijo v letu 2020 predstavljala 40 odstotkov, DDV pa petino končne cene. Delež ostalih dajatev v končni ceni je precej manjši.
Povejmo pa, da je premier Janez Janša ob znižanju trošarin na pogonska goriva konec januarja dejal, da trošarine spuščajo na “najnižjo možno raven”. Ali in koliko je tu še manevrskega prostora, ni jasno. Na ministrstvo za finance smo včeraj naslovili vprašanje, ali morda načrtujejo znižanje dajatev, odgovor čakamo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje