Donald Trump ni zadovoljen s potekom pogajanj z Iranom

Ameriški predsednik Donald Trump je na današnji odprti seji vlade v Beli hiši izrazil nezadovoljstvo nad potekom pogajanj z Iranom, poročajo ameriški mediji in tuje tiskovne agencije.

Trump je dejal, da "še ni zadovoljen" s pogoji sporazuma, o katerem se ZDA trenutno pogajajo z Iranom. Dodal je, da je Teheran "zelo odločen" doseči dogovor o koncu vojne, vendar jim to doslej še ni uspelo. Ponovil je, da so ZDA pripravljene nadaljevati napade na Iran, če dogovor ne bo dosežen.

Trump je na seji vlade med drugim dejal še, da iranskih zalog obogatenega urana ne bi pošiljal v tretje države, kot sta Rusija ali Kitajska.

Iran pomešal z Venezuelo, kongresne volitve ga "ne zanimajo"

Mimogrede je v odgovoru na novinarsko vprašanje zagrozil Omanu, rekoč da "se bodo morali obnašati, sicer jih bomo razstrelili". Pred tem je Iran pomešal z Venezuelo. "Temu ne rečem vojna, temveč konflikt. Kljub konfliktu z Venezuelo, ki nima več mornarice, zračnih sil in številnih ljudi, ki so vodili državo v zelo slabo smer," je dejal predsednik ZDA, ki bo junija dopolnil 80 let.

Zagotovil je tudi, da ne čuti nobenega pritiska, da bi moral pohiteti s končanjem vojne zaradi novembrskih kongresnih volitev, saj da ga te ne zanimajo.

Besedo je nato predal državnemu sekretarju Marcu Rubiu, ki je dejal, da so dosegli nekaj napredka v pogajanjih z Iranom, ter da bo več znanega v naslednjih dneh. Zagotovil je, da si želijo diplomatske rešitve konflikta, obenem pa imajo na mizi tudi druge možnosti, če se bodo pogajanja izjalovila.

V Teheranu naj bi prejeli osnutek sporazuma o koncu vojne, Bela hiša to zanikala

Iran naj bi medtem prejel osnutek morebitnega memoranduma o soglasju med Iranom in ZDA o koncu konflikta, ki pa še ni dokončno oblikovan, ob sklicevanju na poročanje iranske državne televizije navaja francoska tiskovna agencija AFP.

"ZDA so se zavezale, da bodo odpravile pomorsko blokado in prenehale nadlegovati ladje, ki plujejo v iranska pristanišča ali iz njih," je navedla iranska televizija. V zameno naj bi Iran komercialnim ladjam v roku enega meseca znova dovolil prost prehod skozi Hormuško ožino.

Bela hiša je poročanje iranske televizije kmalu zatem označila za popolnoma izmišljeno, poroča AFP. "To poročilo iranskih medijev ni resnično in memorandum o soglasju, ki so ga objavili, je popolna izmišljotina. Nihče ne bi smel verjeti temu, kar objavljajo iranski mediji. DEJSTVA ŠTEJEJO," so zapisali.

Domnevni osnutek naj bi predvideval tudi, da bi Iran še naprej upravljal pomorske poti, pregledoval plovila in jim zaračunaval pristojbine za izvedene storitve v ožini. Gre za ukrepe, ki jih je Teheran uvedel po začetku vojne. Iranska zaveza o prostem prehodu naj ne bi veljala za vojaška plovila.

Washington naj bi prav tako umaknil ameriške vojake iz regije, a glede te točke po navedbah iranske televizije ostaja nejasno, ali se umik nanaša le na sile, nameščene pred in med vojno, ali vključuje tudi obstoječe ameriške vojaške baze v Perzijskem zalivu.

Po morebitni sklenitvi začasnega dogovora naj bi ZDA in Iran začeli 60-dnevno pogajalsko obdobje. Če bosta strani v tem času uspeli skleniti trajen sporazum, bo ta potrjen z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta ZN, še navaja AFP.

V osnutku ni navedeno, o katerih vprašanjih naj bi razpravljali v predvidenem 60-dnevnem obdobju. Poglavitno vprašanje, ki ostaja odprto, zadeva iranski jedrski program, določene nejasnosti pa med drugim ostajajo tudi glede odprave sankcij proti Iranu, sprostitvi zamrznjenega iranskega premoženja in izraelske agresije proti Libanonu, ki se nadaljuje.

Iransko ministrstvo: "Cilj ZDA in Izraela ostaja strmoglavljenje islamske republike"

Po navedbah iranskega ministrstva je cilj ZDA in Izraela v vojni proti državi še vedno strmoglavljenje islamske republike in razpad države. "Sovražnik zdaj z drugimi sredstvi zasleduje cilj, da bi strmoglavil in razdelil državo, kar je odkrito razglasil na začetku vojne, a mu tega z vojaškim napadom ni uspelo doseči," je po poročanju iranskih medijev sporočilo ministrstvo v Teheranu.

Zatrdili so, da so prejeli informacije, da naj bi ZDA in Izrael skušala okrepiti gospodarski pritisk na Iran, ustvariti razlike med različnimi etničnimi in verskimi skupnostmi v državi ter izvajati sabotaže in druge "teroristične operacije".

Po navedbah ministrstva naj bi ZDA in Izrael v tem okviru načrtovala nezakonit in obsežen uvoz orožja, streliva ter "nezakonitih komunikacijskih sredstev" v Iran, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iranska revolucionarna garda je sicer kmalu zatem sporočila, da je vrnitev k vojni z ZDA malo verjetna, vendar zatrdila, da so pripravljeni na vsak napad.

Kljub prizadevanjem za končanje vojne novi zračni napadi na Iran

V vojni med ZDA, Izraelom in Iranom od 8. aprila velja dogovor o prekinitvi ognja. V zadnjem času so se okrepila prizadevanja za končanje vojne, ki se je z ameriško-izraelskimi napadi na Iran začela 28. februarja, kljub temu pa so ZDA v noči na torek izvedle nove zračne napade na Iran.

Teheran je napade ostro obsodil in jih označil za jasno kršitev premirja, medtem ko je osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom) zatrdilo, da so napade izvedli v samoobrambi, njihov namen pa naj bi bil zaščititi ameriške vojake pred grožnjo iranskih sil.

Rubio je v torek sicer ocenil, da je sklenitev dogovora med ZDA in Iranom še vedno mogoča. Morebitni sporazum naj bi bil začasne narave in predvideval 60-dnevno podaljšanje prekinitve ognja, odprtje Hormuške ožine in načrt za nadaljnja pogajanja o iranskem jedrskem programu.