Tako kot številne evropske države se tudi Slovenija spopada z velikim pomanjkanjem delovne sile, delodajalci pa bolj kot kadarkoli prej nov kader iščejo v tujini. "Statistika je nedvoumna, število tujih zaposlenih konstantno raste," so jasni v Gospodarski zbornici Slovenije. V zadnjem letu so po njihovih besedah 86 odstotkov nastalih delovnih mest - to je 15.000 - zasedli tuji državljani, velika večina jih je iz držav izven Evropske unije. Od kod prihajajo? Kaj jim nudijo slovenski delodajalci? In kje vse so zaposleni?
Konec junija je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje registriranih 46.178 brezposelnih, kar je 2,1 odstotka manj kot ob koncu maja in 14,3 odstotka manj kot junija lani. Gre za novo najnižjo raven brezposelnosti po letu 1990, rekordi pa se vrstijo že tretji mesec zapored.
Obenem pa eden največjih izzivov slovenskega pa tudi ostalih evropskih trgov dela ostaja pomanjkanje usposobljenega kadra. O slednjem je spomladi poročala že več kot polovica delodajalcev, težave pa zavod pričakuje tudi v prihodnje.
Nizko stopnjo brezposelnosti že čutijo številni delodajalci, saj je iskanje novih zaposlenih po njihovih besedah postalo konkreten izziv. “Zaposlene v tujini iščejo praktično vsi,” za N1 pojasnjujejo na kadrovski agenciji Adecco. Od predelovalne dejavnosti do gradbeništva, prevozništva, kovinske industrije, mesnopredelovalne industrije, gostinstva in turizma, pravijo na Adeccu.
Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije so jasni: “Statistika je nedvoumna, število tujih zaposlenih konstantno raste.” V zadnjem letu so po njihovih besedah 86 odstotkov nastalih delovnih mest – to je 15.000 – zasedli tuji državljani, velika večina jih je iz držav izven Evropske unije. “Tudi če pogledamo podatek o izdanih enotnih dovoljenjih za tujce v zadnjih petih letih, vidimo, da je to število v najbolj izpostavljenih upravnih enotah zraslo za več kot 50 odstotkov, v nekaterih celo za trikrat. Največ tujih delavcev se zaposluje v gradbeništvu, predelovalni dejavnosti, prevozništvu, kmetijstvu in gostinstvu,” pravijo.
Večina podjetij prav iz gostinske oziroma turistične branže razlaga, da so se težave začele že pred epidemijo covida-19, virus pa je nato razmere le še zaostril. “Precej zaposlenih je iz turistične odšlo v druge panoge,” pravijo v Savi Turizem, kjer imajo skupno zaposlenih več kot 1.100 ljudi, tujci pa predstavljajo približno deset odstotkov vseh.
Zatrjujejo, da so ves čas prisotni na trgu kadrov, povezujejo se s kadrovskimi agencijami, šolami in posamezniki, “saj lahko samo tako zagotavljamo stalen pritok kakovostnega kadra, tudi v glavni sezoni, ko potrebujemo največ kadra za nemoteno delovanje, in sicer večinoma iz držav bivše Jugoslavije.”
Sezonskost je po njihovih besedah najbolj izrazita na obali in na Bledu, zato prav na teh lokacijah, še posebej v gostinstvu, v glavni sezoni potrebujejo največ dodatnega kadra.
Vodja hotelskega razvoja Dagmar Pečovnik iz Eurotas Hotelov ob tem dodaja: “Izziv je iskanje kvalificirane delovne sile na domačem trgu, ki jo je malo, zato je treba zaposlene, ki morebiti niso iz našega sektorja, delu priučiti, jih prekvalificirati in opremiti z veščinami, ki so potrebne za delo z gosti.”
V družbi je zaposlenih nekaj manj kot 150 oseb, okoli 20 odstotkov (odvisno od sezone) pa je tujcev. “Najpogosteje prihajajo iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Makedonije,” razlaga Pečovnik.
Še več tujega kadra – 30 odstotkov – dela v ljubljanskem InterContinentalu, kjer je sicer zaposlenih več kot 100 ljudi. Poleg državljanov že omenjenih držav imajo zaposlene tudi iz Črne gore in Ukrajine, delajo pa na številnih segmentih: v strežbi, na recepciji, oddelku gospodinjstva, prodaje, marketinga, zasedajo tudi vodilna mesta v hotelu.
V hotelih LifeClass Portorož, kjer sta trenutno zaposleni 402 osebi, največ tujih delavcev zaposlijo iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. “Letos smo oziroma še bomo zaposlili okoli deset oseb iz Srbije in BiH, in sicer za delovna mesta natakarja in kuharja,” pravijo. Nekaj njihovih zaposlenih prihaja tudi iz Bolgarije, Indije in Tajske, točne številke, koliko tujcev dela v hotelih LifeClass Portorož, niso sporočili.
S kadri iz tujine si pomagajo tudi trgovci
V Ikei Slovenija pravijo, da sicer do danes večjih izzivov z iskanjem novega kadra niso imeli, dolgoročno pa kot izziv na področju zaposlovanja vidijo prav nizko stopnjo brezposelnosti in posledično pomanjkanje osebja v trgovskem sektorju. “To opažamo denimo z nižjim številom prijav za določena delovna mesta, na primer na oddelku IKEA Food.”
Zaposlujejo 396 ljudi, 65 jih ima tuje državljanstvo – največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine. “To predstavlja 16,4 odstotka vseh zaposlenih,” pravijo in poudarjajo, da zaposlujejo ne glede na spol, starost, vero, narodnost, raso, politična prepričanja ali spolno usmerjenost … “Med zaposlenimi tujci je šest udeležencev programa Veščine za zaposlitev, v sklopu katerega beguncem nudimo priložnost za razvoj njihovih talentov in pridobivanje dragocenih delovnih ter življenjskih izkušenj, hkrati pa oni v naše podjetje prinesejo raznolike poglede,” so zapisali.
Občutno manj tujcev je zaposlenih v trgovinah Tuš: od 2.560 zaposlenih trije odstotki predstavljajo delavce s tujim državljanstvom. “Največ težav je pri pridobivanju novih sodelavcev v deficitarnih poklicih, na primer mesarje”, razlagajo. Spomnimo, da se je sicer prav Tuš znašel pod drobnogledom inšpektorjev za delo. Delavec, ki je v eni od poslovalnic Tuša polnil police, je v enem mesecu opravil več kot 400 ur dela. Gre za eno od zgodb 379 delavcev, ki sta jih v Slovenijo napotili slovaški agenciji za posredovanje dela. “Delavci so delali res ekscesno število ur,” je takrat povedal zdaj nekdanji v. d. glavnega inšpektorja Luka Lukić. “Več delavcev je na mesec delalo več kot 200 ur, rekorder pa je v Tušu v Preserjah pri Radomljah opravil 413 ur. Tuš te evidence ima, odgovorni v podjetju za področje maloprodaje pa so s tem seznanjeni.”
S tujim kadrom si pomagajo tudi v Lidlu, kjer zaposlujejo manj kot 5 odstotkov tujih državljanov, ki prihajajo z različnih koncev Evrope, tudi sveta, večinoma pa zasedajo delovna mesta v logističnem centru.
V Sparu, kjer dela 5.100 ljudi, medtem ugotavljajo, da je najti primernega kandidata za določene oddelke mačji kašelj, za druge pa velik zalogaj. Okoli sedem odstotkov zaposlenih je tujcev (največ iz držav bivše Jugoslavije), ki delajo na številnih področjih, največ v logistiki in v Pekarni Spar.
Da je za delo prodajalca ali delo v logistiki trenutno zelo težko najti primerne kadre, priznavajo tudi v Mercatorju, ki zaposluje več kot 8.200 ljudi. “Kader zato prek agencije iščemo tudi v tujini. Delavci iz tujine prihajajo večinoma iz držav bivše skupne države, za pogodbene storitve v logistiki pa so delavci, ki jih zaposluje agencija, tudi od drugod,” pojasnjujejo. Podatka, kolikšen je odstotek zaposlenih iz drugih držav, ne razkrivajo.
2,8 odstotka tujcev dela v kolektivu 2.100 redno zaposlenih v Hoferju, kjer poudarjajo, da je razlog za tako nizko število “zelo stroga politika države na tem področju, saj je državljanom tretjih držav onemogočen prost dostop do trga dela v Sloveniji”.
Zakomplicirani in dolgotrajni postopki zaposlovanja tujcev
Prav na strogo politiko zaposlovanja tujcev opozarjajo tudi v gospodarski zbornici, kjer so prepričani, da balkanski bazen še ni izpraznjen, ob enem pa se sprašujejo, ali so pogoji v Sloveniji še vedno dovolj privlačni za tujce, še posebej za višje izobražene in specialiste.
“Na eni strani so ovira še vedno preveč zakomplicirani postopki pridobivanja dovoljenj, čeprav so pristojni organi že precej pospešili postopke. Na zbornici bi si želeli, da bi tudi v Sloveniji, po vzoru drugih držav, uvedli oziroma pospešili še na primer digitalizacijo postopkov in uvedbo specializiranih oddelkov na upravnih enotah.”
Tudi v kadrovski agenciji Adecco ocenjujejo, da balkanski bazen za dobre delodajalce, ki ponujajo konkurenčna plačila, dobre delovne pogoje in ugoden delovni čas ter omogočajo zaposlitve tudi za ženske, še zdaleč ni prazen. Po njihovih podatkih ima Severna Makedonija 140.000 brezposelnih oseb, BiH več kot 350.000, tudi v Srbiji jih je okoli 400.000. “Če pa delodajalci želijo kvalificiran in izkušen kader kot so denimo kuharji, natakarji, varilci, CNC operaterji, zidarji, ključavničarji, orodjarji, vzdrževalci, električarji in ne ponujajo dobrega finančnega paketa pa je omenjeni bazen res lahko prazen,” poudarjajo.
Po njihovem mnenju bi potrebovali tudi poenostavljen postopek vsaj za deficitarne poklice oziroma tako imenovani “fast track” postopek, ki bi omogočil, da bi tujci lahko začeli delati že na podlagi formalno popolne vloge. “Pri višje izobraženih oziroma specialističnih profilih pa je težava tudi visoka obdavčitev plač, zaradi česar se ti profili raje zaposlujejo v drugih evropskih državah,” opozarjajo.
Podobne odgovore smo prejeli tudi od drugih podjetij. V Tušu pravijo, da je postopek pridobivanja delovnih dovoljenj tako zamuden, da traja tudi več mesecev, preden lahko nove zaposlene vključijo v delovni proces. “V največjo pomoč pa bi nam seveda bilo skrajšanje časa pridobivanja delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev, ki so izjemno dolgotrajna in bistveno daljša kot v sosednjih državah,” pozivajo tudi v Savi Turizem.
Kako podjetja tujce prepričajo, da pridejo na delo prav v Slovenijo?
V Severni Makedoniji, Srbiji in Bosni in Hercegovini beležijo gospodarsko rast, pojasnjujejo v Adeccu, poleg tega so se plače delavcev povišale, “zato razlike med zaslužkom doma in minimalno neto plačo v Sloveniji niso več tako visoke,” sploh če upoštevamo dejstvo, da večina tujcev namestitev v Sloveniji plačuje sama.
Le nekateri delodajalci namreč tujcem v celoti ali delno financirajo namestitev – vsaj za začetnih tri do šest mesecev – jim omogočijo dodatne bone za prehrano, tečaje slovenščine, brezplačen prevoz v Slovenijo na ogled proizvodnje ter zaposlitveni razgovor. Kako jih torej privabijo?
Podjetja, s katerimi smo govorili, so zagotovila, da razlik med slovenskimi in tujimi državljani ne delajo. Številna trdijo, da imajo konkurenčne plače, zaposleni pa, da so deležni določenih ugodnosti. V Ikei denimo prisegajo na zasebno pokojninsko zavarovanje, dodatno zdravstveno zavarovanje, 15-odstotni popust na vse njihove izdelke in finančne nagrade. V Savi Turizem medtem stavijo na stabilnost podjetja, ki po njihovih besedah niti v času epidemije ni odpuščalo. Pravijo, da so izboljšali plače, izplačali višjo božičnico in regres.
V Mercatorju denimo nudijo tečaj slovenščine (prav znanje slednje je v večini podjetij zaposlitveni pogoj), v Lidlu pa poleg tega ob zaposlitvi delavcem pomagajo z iskanjem namestitve in urejanjem dokumentacije.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje