Ministrstvo za delo je z odvzemom dovoljenja slovaški agenciji za posredovanje delavcev Stominus, ki je zadnja leta številnim slovenskim proizvodnim in trgovskim podjetjem zagotavljala delovno silo, onemogočilo to dejavnost v Sloveniji, inšpektorat za delo pa ji je zaradi vrste ugotovljenih kršitev samo v zadnjih dveh mesecih izrekel za 77.500 evrov glob. Podjetje do zdaj po neuradnih informacijah ni plačalo nobene globe, od sredine aprila pa ima novega lastnika.
Med naročniki slovaškega Stominusa, ki je slovenskim podjetjem zadnja leta posredoval delavce, so bila znana imena slovenskega gospodarstva, od industrijskih podjetij Mahle Letrika, Perutnina Ptuj, Tomplast, Plamtex do trgovca Engrotuša ter vrste drugih.
Spomladi pa je inšpektorat za delo, ki ga vodi Luka Lukić, ugotovil več kršitev in agenciji izrekel za več deset tisoč evrov glob. Ministrstvo za delo ji je odvzelo dovoljenje za posredovanje delavcev v Sloveniji, inšpektorat pa opozarja tudi na soodgovornost naročnikov agencije, torej uvodoma omenjenih podjetij.
Depeša iz Bratislave
Prva objava o spornih praksah pri posredovanju tujih delavcev sega v leto 2019. Aprila tega leta je Dnevnik poročal, da je slovenski konzulat v Bratislavi z depešo, ki jo je poslal na več naslovov v Sloveniji, opozoril na slovaški podjetji Staminus in Damada, ki sta napotovali delavce v številna slovenska podjetja, med drugim v Mercator.
Pojavil se je namreč sum, da ti delajo na črno oziroma da dobivajo slovaško minimalno plačo, ki je bila takrat nekaj sto evrov nižja od slovenske. Zastopnika podjetij sta očitke zavračala. Delavska svetovalnica, ki jo vodi Goran Lukić, je takrat pozvala Mercator, naj delavce zaposli. Ali se je to tudi zgodilo, ni jasno, Staminus pa je leta 2021 zaprl podružnico v Sloveniji.
Leta 2019 je podružnico v Sloveniji odprlo podjetje Stominus, ki velja za pravno naslednico Staminusa. Tudi to podjetje ima sedež na Slovaškem. Leta 2020 pa je bilo v slovaški register vpisano še podjetje Pertas, ki deluje na istem naslovu v Bratislavi kot Staminus.
A v ozadju teh slovaških podjetij so (bili) ljudje s prebivališčem v Sloveniji. Zastopnica Stominusa je bila do aprila Smilja Spasenić, edini lastnik in zastopnik Pertasa pa Edis Sedić, oba s prebivališčem v osrednji Sloveniji. Sredi aprila letos pa je lastnik Stominusa postal Luka Peček s prebivališčem v Zagrebu.
Luka Lukić (Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO)
Cenejša delovna sila
Podjetji Stominus in Pertas sta po navedbah glavnega inšpektorja za delo Lukića podjetjem v Sloveniji posredovali delavce iz Srbije, iz Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, nekaj jih je bilo tudi iz Ukrajine.
Osrednjo vlogo je igralo podjetje Stominus, ki je imelo po podatkih v slovaškem registru leta 2019 880 tisoč evrov prihodkov, leta 2020 pa že 3,5 milijona evrov (podatkov za 2021 in 2022 še ni).
Iz dosedanjih navedb inšpektorata je razumeti, da naj bi Stominus in Pertas najete delavce zaposlovala na Slovaškem, kjer je strošek dela zaradi nižje obdavčitve manjši. Podjetji naj bi delavce po navedbah inšpektorata plačevali prek aplikacije, in sicer so imeli določeno urno postavko, plačilnih list pa niso prejemali. Naročniki naj bi tako dobili delovno silo (kar v zadnjih letih ni tako lahko), predvsem pa imeli nižji strošek dela.
Prepovedne odločbe in za 77 tisočakov glob
V pol leta trajajočem nadzoru je inšpektorat odkril vrsto nepravilnosti in kršitev pravic delavcev.
Nekateri delavci, ki sta jih agenciji napotili na delo v Slovenijo, tam niso imeli ustreznega zavarovanja, nekateri so bili vodeni kot delavci Stominusa, čeprav so bili uradno zaposleni pri Pertasu, nekateri so v Sloveniji predložili ponarejene obrazce.
Tako je inšpektorat Stominusu izrekel pet prepovednih odločb, in sicer pri zavezancih Tomplast, Plamtex, Nimrod, Mahle Bovec in Mahle Komen ter Perutnina Ptuj. V primeru Tomplasta očitno Stominus prepovedne odločbe ni upošteval, saj je plačilni nalog dobil tudi zaradi neizvrševanja prepovedne odločbe.
Nadalje je inšpektorat Stominusu izdal vrsto prekrškovnih odločb. Samo v zadnjih dveh mesecih mu je izrekel za 77.500 evrov glob (seznam kršitev pri posameznem naročniku v spodnjem okvirju). Stominus se vsaj v nekaterih primerih ni odzival na pozive inšpektorata, saj so mu inšpektorji izrekli globe tudi zaradi nedostavljene dokumentacije.
Po naših informacijah podjetje do zdaj ni plačalo nobene globe. Kot že omenjeno, ima od sredine aprila novega lastnika. Sprememba lastništva načeloma ne vpliva na inšpekcijske postopke, je pa Lukić marca v oddaji 24 ur napovedal, da Stominusa zelo verjetno kmalu ne bo več, saj imajo ljudje, ki ga vodijo, “pestro zgodovino ustanavljanja tovrstnih podjetij in so korak pred roko pravice”.
Inšpektorat je odločbe o prekršku poslal tudi trem Stominusovim naročnikom: podjetjema Marles Hiše in Tomplast zaradi nezagotavljanja počitkov, podjetju Mahle Komen pa zaradi prekomernih nadur. Vsem trem so odločbe že bile vročene. Podjetjem smo poslali vprašanja v zvezi s poslovnim odnosom s podjetjem Stominus, a odgovorov še nismo prejeli. Vprašanja smo poslali tudi na elektronski naslov podjetja Stominus, ki nam prav tako še ni odgovorilo.
Kršitve po podjetjih
V zadnjih dveh mesecih je inšpektorat Stominusu izrekel za 77 tisoč evrov glob.
Tomplast: 22.000 evrov (zaradi neizročanja plačilnih list, neizplačila regresa, neveljavnih potrdil o zavarovanju (A1) ter neprijave izvajanja čezmejnih storitev)
Don Don: 15.500 evrov pravni osebi in 2.650 evrov odgovorni osebi zaradi nepredložitve dokumentacije, neizplačila plače v zakonsko določenem roku, neveljavnih potrdil A1 ter neprijave izvajanja čezmejnih storitev)
Veplas: 9.500 evrov pravni osebi in 1.300 evrov odgovorni osebi (zaradi neprijave izvajanja čezmejnih storitev ter nepredložitve zahtevane dokumentacije)
Nimrod: 28.500 evrov pravni osebi in 4.300 evrov odgovorni osebi (zaradi neizplačila regresa, neizročanja plačilnih list ter neveljavnih potrdil A1)
Perutnina Ptuj: 2.000 evrov pravni osebi (delo se ni opravljalo skladno s prijavo na zavod za zaposlovanje)
Rdeča luč ministrstva za delo
Tako Stominus kot tudi Pertas sta ostala tudi brez dovoljenja ministrstva za delo, kar pomeni, da pri nas ne moreta več posredovati delovne sile. Ministrstvo je matični podjetji pozvalo, naj mu posredujeta dovoljenje za posredovanje delovne sile na Slovaškem, česar nista storili. “To pomeni, da ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji,” pravijo na ministrstvu.
Stominusu je ministrstvo dovoljenje odvzelo 3. novembra lani. Njegova ljubljanska podružnica (na fotografiji spodaj) po ugotovitvah ministrstva ni več izpolnjevala kadrovskih pogojev, potekla ji je tudi bančna garancija, zato je morala do letošnjega aprila zaključiti z delom. V poslovnem registru sicer še vedno obstaja.
Družbi Pertas pa so dovoljenje za opravljanje navedene dejavnosti odvzeli februarja letos, in sicer zaradi neodprave pomanjkljivosti v skladu z ugotovitvami ministrstva. Družba mora posle, vezane na opravljanje dejavnosti, zaključiti do 3. julija letos.
N1/Denis Sadiković
Sedež Stominusove ljubljanske podružnice, ki jo od junija 2021 zastopa Andrii Penderuk s prebivališčem v Ukrajini.
Je delavec res delal prek 400 ur?
Na marčevski novinarski konferenci je inšpektorat posebej izpostavil Engrotuš, ki je zaposloval večje število delavcev Stominusa. Inšpektorji so tam zaznali sum storitve kaznivih dejanj ponarejanja listin ter kršitve temeljnih pravic delavcev, zaradi katerih so podali ovadbe zoper odgovorne v podjetjih Stominus in Pertas ter odgovorne v Engrotušu (direktor je Dušan Mitič, prokurist Andraž Tuš).
Kar nekaj delavcev po Lukićevih besedah ni imelo ustrezno urejenega statusa in niso bili zavarovani na Slovaškem, bodisi so delali za Stominus, zaposleni pa so bili v Pertasu. Nekateri so delali s ponarejenimi obrazci A1 (obrazec, s katerim delodajalec pošlje svojega delavca na delo v tujino), kar pomeni, da so tu delali, preden so dobili uradno dovoljenje.
V Engrotušu so nam povedali, da očitkov ne morejo komentirati, saj z njimi do danes niso bili uradno seznanjeni. Dodajmo, da očitki o nepravilnostih prihajajo v neugodnem času za podjetje, saj finančni sklad Alfi prodaja 80-odstotni lastniški delež v trgovcu. Kot smo pisali, se za nakup zanima nemški Rewe.
Inšpektorji so bili pri njih dvakrat. Najprej so oktobra izvedli nadzor v dveh poslovalnicah, februarja letos pa še na sedežu podjetja v Celju in v devetih poslovalnicah. “Po vsakem opravljenem nadzoru smo na lokaciji nadzora prejeli zapisnik, naknadno smo prejeli še tri zapisnike s pozivom za dodatna pojasnila in dokumentacijo. Na vse tri smo v roku tudi odgovorili. Doslej nismo prejeli še nobene odločbe,” so nam dejali v Engrotušu in dodali, da so inšpektorat pozvali, naj jim pošlje uradni dokument. A inšpektorat je sume nepravilnosti naznanil policiji, kar pomeni, da bo ta zbirala nadaljnje informacije o sumih nepravilnosti.
Trgovsko podjetje se sicer pred očitki brani z navedbami, da niso najemali delovne sile, temveč so imeli s Stominusom pogodbo o opravljanju storitev polnjenja polic (to so že prekinili). Da torej ne gre za posredovanje delavcev, temveč za najemanje storitev, ter da Stominusa ne plačujejo glede na oddelane ure, temveč glede na metre napolnjenih polic.
Edi Einspieler/Bobo
S predstavniki Stominusa so sicer, kot so nam povedali, komunicirali v slovenskem jeziku, na vprašanje, ali so slovaško podjetje kdaj preverjali, pa so nam odgovorili, da ne. “Za izvajanje storitve polnjenja polic dovoljenje ni potrebno, zato podjetja nismo preverjali.”
Na marčevski novinarski konferenci je Lukić med drugim izpostavil, da evidence opravljenih ur, ki so jih dobili od Engrotuša, kažejo, da je delavec v Tuševi trgovini v Radomljah v mesecu dni opravil 413 ur. Izračun glede na odpiralni čas trgovine kaže, da bi lahko delal največ 160 ur. Če ima mesec 30 dni in bi delavec delal prav vse dni, bi to pomenilo 13 ali 14 ur dnevno.
V Tušu so nam dejali, da je “že iz delovnega časa poslovalnice razvidno, da je nemogoče, da bi oseba v enem mesecu opravila takšno število ur”. Nadalje so pojasnili, da so oni vodili zgolj število opravljenih ur z namenom nadzora nad zaračunanim obsegom storitve. “Nikakor pa nismo vodili evidence delovnega časa za osebe, ki so za nas izvajale to storitev, saj se delovni čas evidentira pri delodajalcu.”
Na inšpektoratu pa menijo, da bi tudi podjetja, ki so naročala storitve, morala odgovarjati, saj so videla, da je prihajalo do kršitev delovnopravne zakonodaje. Ne gre za posamezne primere izkoriščanja, temveč poslovni model, je prepričan Lukić. “Takšno izkoriščanje delavcev se mora končati.”
