Vrtoglave cene stanovanj v Ljubljani: je rešitev selitev na podeželje?

Gospodarstvo 13. Dec 202109:39 > 09:504 komentarji
podeželje
Foto: PROFIMEDIA

Nepremičnine v Ljubljani dosegajo vrtoglave vrednosti. Ker si nakupa v mestu marsikdo ne more več privoščiti, v zadnjih letih raste število tistih, ki stanovanje ali hišo kupijo na obrobju ali se odselijo na podeželje. To pa med drugim marsikdaj prinese tudi potrebo po dodatnem avtomobilu. Ker so pričakovanja pred selitvijo drugačna, se marsikomu toži po vrnitvi v mesto.

Stanovanja v Kopru, Kranju, Celju in Mariboru so se v prvi polovici letošnjega leta podražila za 10 do 12 odstotkov, v Ljubljani je bila rast cen “le” okoli 6-odstotna, kaže poročilo geodetske uprave. Še vedno pa so nepremičnine najdražje prav v Ljubljani, kjer srednja cena rabljenega stanovanja znaša že 3.250 evrov na kvadratni meter.

Zaradi vse višjih cen, pomanjkanja novogradenj in slabih razmer na nepremičninskem trgu se v zadnjih nekaj letih marsikdo odloči, da stanovanje ali hišo raje kupi v okolici glavnega mesta ali celo na drugem koncu države, kjer so nepremičnine nekoliko cenejše.

Zunaj Ljubljane so nepremičnine cenejše

V Mariboru in Celju so na primer cene stanovanj približno 20 odstotkov pod slovenskim povprečjem oziroma več kot polovico nižje kot v Ljubljani. Tudi v krajih in mestih v okolici Ljubljane (Domžale, Kamnik, Medvode, Grosuplje, Vrhnika in Logatec) so stanovanja cenejša – srednja cena rabljenega stanovanja tu znaša 2.500 evrov na kvadratni meter.

Pri selitvi iz prestolnice pa se številni ujamejo v past, saj ob nakupu sicer cenejšega stanovanja ali hiše zunaj Ljubljane ne upoštevajo ostalih stroškov, ki nastanejo s tem. Med drugim so družine zaradi slabe povezanosti z javnim prometom in dolgih potovalnih časov na poti v službo, šolo ali po opravkih prisiljene v nakup drugega avtomobila.

Selitev iz mesta ima svoje pluse in minuse

Pred nekaj leti se je iz Ljubljane v okolico glavnega mesta preselil tudi Marjan z družino. Kot je povedal za N1, je sam odraščal v Prekmurju, zato mu je podeželsko okolje blizu. Selitvi je bila bolj naklonjena njegova žena, ki pa zdaj priznava, je dejal sogovornik, da so bile to “romantične ideje meščanov”, pri čemer šele po selitvi vidiš, da ni vse tako romantično in kakšna je realnost.

“Zaradi služb smo morali kupiti še en avto. Žena dela v Kopru, tudi sam sem veliko na poti,” je dejal Marjan. Dodal je, da je selitev prinesla tudi manko “spontane socialne dimenzije bivanja”. “Ko smo v Ljubljani živeli v centru mesta, smo lahko šli na sprehod, se z nekom dogovorili za srečanje in kavo. Ko pa živiš v divjini kot mi, ko ni blizu nobene kavarne, saj smo sredi gozda, je vse skupaj velik projekt. Če želiš z nekom na pijačo, se moraš pol ure voziti do Ljubljane. Ta spontana dimenzija v našem primeru povsem izgine,” je pojasnil.

Še ena stvar, na katero je opozoril Marjan, se je pokazala zlasti med epidemijo, ko je bilo tudi v Sloveniji vse več ponudnikov za dostavo hrane. “V mestu lahko pokličeš dostavo in dobiš kosilo na dom, tega na podeželju ni,” je dejal.

Se je njihova kakovost življenja po selitvi na podeželje izboljšala? “Kakovost življenja je odvisna od perspektive človeka in njegovih vrednot. Tu zagotovo ni logičnega odgovora,” je dejal. Kot pravi, je imela selitev dober vpliv na zdravo življenje. Na podeželju je zrak boljši, obdani so z gozdom, kar ugodno vpliva na stresne hormone. “Ko delam od doma, se vedno lažje soočam s stresnimi situacijami na podeželju kot v Ljubljani. Ko pogledam skozi okno, vidim zelenje, mir, spokojnost, in to je dobra protiutež stresnim sporočilom in pritiskom v službi,” je dejal.

Ljubljana, mesto
PROFIMEDIA

Ali se jim je selitev na podeželje finančno izplačala, Marjan težko ocenjuje. Iz Ljubljane so se preselili malo pred epidemijo, zato ne ve, ali so prihranki posledica tega, da so bili več doma, ali selitve. Kot je dejal, lahko z nakupom nepremičnine zunaj Ljubljane prihraniš, na drugi strani pa pri hiši vedno nastanejo stroški ali investicije.

Razmišljajo, da bi se vrnili v mesto

Zaradi tistih manj pozitivnih plati pa razmišljajo tudi o selitvi nazaj v Ljubljano. Pri tem pa Marjan izpostavlja otroka, ki odrašča in išče družbo. Ker v njihovi okolici tega ni veliko, lahko hitro postaneš socialno osamljen, pravi. “V mesto bi šli predvsem zaradi socialnega življenja. Ko so otroci starejši, začnejo hoditi v šolo in na krožke, zato jih je treba voziti v Ljubljano. Potem si kar naenkrat pol dneva voznik. Kar nekaj ljudi poznam, ki so se ravno zaradi tega znova preselili v Ljubljano,” je dodal.

Tudi v okolici Ljubljane so cene že visoke

Odgovor na vprašanje, ali se selitev iz Ljubljane na podeželje izplača, je kompleksen, je dejal Uroš Zidarič, direktor oddelka posredništva pri nepremičninski agenciji Mreža nepremičnin. Po njegovih besedah moramo najprej opredeliti, kaj pomeni “zunaj Ljubljane”. Pri tem je opozoril, da nepremičnine v nekaterih okoliških krajih zaradi bližine glavnega mesta, izboljšanja logističnih povezav in/ali zaradi razvoja lastne infrastrukture že dosegajo cene posameznih predelov v glavnem mestu.

“To še posebej velja za kraje, ki že imajo povezavo z Ljubljanskim potniškim prometom (LPP) ali jo bodo v kratkem dobili. Denimo Lavrica, Škofljica in Grosuplje na eni strani ter Brezovica na drugi. Zelo podobno velja za Trzin, vse bolj tudi Medvode. Hkrati ti kraji omogočajo več stika z naravo, kar je bistven plus za mlade družine ter tiste, ki želijo več zelenja in miru. Torej imajo te lokacije določene prednosti pred posameznimi predeli Ljubljane, saj imajo ‘vsega po malem’. Niso daleč od Ljubljane, a imajo hkrati več narave,” je dejal.

Cene nepremičnin so nižje, ko gremo malo dlje, v kraje, kjer so povezave s prestolnico slabše. “Dlje kot je kraj od avtocestnega obroča, hitreje pada cena. Tako ni treba iti bistveno dlje od Želimelj proti Kočevju in cena bistveno pade. Ali od Dola pri Ljubljani proti Litiji ali celo dlje, kjer cene najbolj padejo. Od Logatca proti Idriji …” je našteval sogovornik.

Če na to vprašanje pogledamo z vidika finančne plati, se nakup zunaj Ljubljane še vedno obrestuje, a ne povsod. “Nekje bolj, drugje manj, nekje sploh ne, a večinoma da. Cene so nižje od 10 do 30 odstotkov. V manj dostopnih oziroma odročnih krajih tudi 50 odstotkov,” je dejal sogovornik. Opozoril pa je, da ob selitvi nastanejo dodatni stroški, ki so vezani na morebitno vsakodnevno potovanje v Ljubljano, če gre za službo, izobraževanje, uporabo zdravstvenih ali drugih storitev. “V več letih se teh stroškov lahko nabere. Navadno to pomeni več avtomobilov na gospodinjstvo, če seveda ta lokacija nima dobrih javnih povezav. In največji prihranki pri nakupu nepremičnin v primerjavi z Ljubljano so prav na teh lokacijah,” je dodal Zidarič.

avtocesta Dars
BOBO

Smotrnost selitve je po njegovih besedah odvisna od življenjskega sloga in potreb kupcev. “Če delajo v Ljubljani, morajo vzeti v zakup izgubo časa na cesti, še posebej če potujejo v času prometnih konic. V Mreži nepremičnin se spominjamo obdobja med leti 2005 in 2009, ko so mnogi Ljubljančani kupovali hiše v okolici Ljubljane in jih potem nekaj let zatem prodajali, ker infrastruktura ni dohajala potreb mladih družin. A je od tega že skoraj desetletja in prepričani smo, da se je to znatno izboljšalo,” je dodal.

Cena je najpomembnejša, a številne privlači tudi narava

Na vprašanje, kaj je največkrat razlog za selitev iz Ljubljane, je Zidarič odgovoril, da je razlika v ceni prvi in najpomembnejši razlog. V času omejitev, ki so veljale zaradi epidemije covida-19, pa je bila vse bolj pomembna tudi možnost gibanja v naravi, ki je dostopna, ko stopiš skozi vrata hiše. “Za sprehod, tek, kolesarjenje ali vzpon na hrib ni treba sesti v avto, ampak imaš vse to na pragu lastnega doma. Torej, narava, zelenje, mir. Ta tendenca je najbolj opazna pri mladih družinah in starejših, ki niso več vezani na vsakodnevno migracijo v Ljubljano,” je pojasnil in dodal, da se predvsem mlade družine odločajo za nakupe manjših in novejših hišk, saj je “cena teh v Ljubljani za večino nedosegljiva”.

Kako daleč iz Ljubljane moramo, da so cene nižje?

V Mreži nepremičnin pravijo, da je cena stanovanja oziroma hiše zunaj Ljubljane odvisna od infrastrukture v manjšem kraju, razvitosti tega kraja, povezave z Ljubljano (mestni potniški promet ter avtocesta bistveno dvigujeta ceno) in naravnih značilnosti območja (odprtost, osončenost, obljudenost, naseljenost, ne/okrnjenost …).

Za nižje cene je po besedah našega sogovornika dovolj že selitev za 20 kilometrov, če pa je v bližini avtocesta ali ima kraj javni potniški promet, je treba včasih tudi 30 kilometrov ali več iz Ljubljane. Hkrati je pomembno, kako razvit je kraj, da ni obremenjen s težjo industrijo (odsotnost onesnaževanja) in omogoča normalno življenje.

V Ljubljani za svoje otroke kupujejo stanovanje

Zidarič je dejal, da število tistih, ki si želijo selitve v okolico Ljubljane, tudi zaradi vpliva epidemije, počasi narašča. “Kar zadeva naložbe, pa kupci gravitirajo čim bolj v jedro mesta. In ker smo v času velikega števila naložbenih nakupov, je povpraševanja po stanovanjih v mestu bistveno več, kot je ponudbe. Hkrati se v zadnjih treh letih, še posebej pa v zadnjem letu, starši z vseh koncev Slovenije, ki bodo imeli otroke študente in bodo ti obiskovali študij v Ljubljani, in si to seveda lahko privoščijo, namesto za najeme vedno pogosteje odločajo za nakup stanovanja čim bolj v centru ali bližini fakultet,” je pojasnil.

bloki, Ljubljana
Bor Slana/BOBO

Pri odločitvi za selitev na podeželje ali v okolico glavnega mesta so cene stanovanj v Ljubljani zagotovo pomemben dejavnik, saj lahko v okolici za primerljive zneske dobimo novejše ali večje stanovanje, celo hišo, je dejal Zidarič. Stanovanja v okolici Ljubljane so običajno na mirnejših lokacijah in bližje naravi, kar cenijo zlasti družine. Po drugi strani pa je oddaljenost od mesta lahko tudi pomanjkljivost. “Ljudje pogrešajo mestni utrip, vrvež, da je marsikaj pri roki. Da moraš za večino stvari sesti v avto, pa zahteva čas in predstavlja dodaten strošek,” meni.

Tudi Ljubljana ima veliko zelenja

Tudi Ljubljana je po njegovih besedah v zadnjih letih aktivno pristopila k ureditvi kolesarskih poti, večino vsakodnevnih opravkov pa lahko storimo z javnim prometom, peš ali s kolesom. V kar nekaj predelih je tudi v Ljubljani blizu narava. “Ljubljana je obdana z Golovcem, grajskim hribom, Šmarno goro, Rožnikom in Šišenskim hribom … Skratka, tudi Ljubljani ne manjka narave.”

Zaradi naštetega z vsemi, ki razmišljajo o selitvi iz mesta na podeželje, v Mreži nepremičnin opravijo razgovor. “Z njimi se pogovorimo o njihovih prioritetah, kakšno infrastrukturo bodo v prihodnjih petih ali desetih letih potrebovali v svoji bližini (vrtec, šola, športne kapacitete, zdravstveni dom, trgovine, lekarne …),” odgovarjajo v agenciji. V obzir pri selitvi vzamejo tudi povezave z Ljubljano in prometno obremenjenost cest, če je to v Ljubljani. Pri tem je treba preveriti tudi, kaj predvidevajo prostorski plani v neposredni in malo manj neposredni bližini (ceste, poslovno-industrijske cone, večja stanovanjska naselja) v naslednjem desetletju ali dveh, ter omejitve, če kupujejo zemljišče za gradnjo.

V Mreži nepremičnin pravijo, da so bili v več kot 20 letih poslovanja priča številnim okoliščinam, ki so vplivala na trend oblikovanja cen. Izkušnje pa kažejo, da lahko trend rasti cen pričakujemo, dokler bodo prisotni naslednji dejavniki:

– dostopno in zgodovinsko gledano najugodnejše financiranje bank,

– pomanjkanje stanovanjskih nepremičnin (predvsem stanovanj) za povprečnega Slovenca v Ljubljani in bližnji okolici,

– velika količina denarja v obtoku,

– bistveno večje povpraševanje kot ponudba, predvsem novejših nepremičnin,

– izrazito pozitiven sentiment na trgu med kupci, da je zdaj treba kupiti, sicer bodo nekaj zamudili,

– ležarnine na bankah.

Kot pravijo, bodo v Ljubljani cene zrasle hitreje in prej kot v okolici, še precej pa je maneverskega prostora tudi na najboljših lokacijah v bližnji okolici, predvsem tam, kjer bodo razvili tudi ustrezno infrastrukturo (prostorsko in urbanistično načrtovanje).

Komentari

Vaš komentar