Tudi novo šolsko leto bo zaznamovano z epidemijo in z njo povezanimi ukrepi. Šolarji bodo morali zelo verjetno za udeležbo na obšolskih dejavnostih in dodatnem pouku izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani), napoveduje stroka.
Na ministrstvu za šolstvo že pripravljajo prenovljeno in razširjeno publikacijo z razlago modelov organizacije vzgojno-izobraževalnega procesa, vezanih na epidemiološko stanje.
Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je za N1 povedala, da se trudijo, da bodo šole jeseni tiste, ki se bodo zapirale zadnje. Kot pravi, je za otroke od 12. leta starosti naprej na voljo tudi cepivo, zato je za te otroke priporočljivo, da se cepijo.
Kot je povedala, bo verjetno pogoj PCT veljal vsaj na nekaterih segmentih, ki niso obvezne, pri tem pa omenila obšolske dejavnosti dodatni pouk in podobno. “Podobno kot na fakultetah. Za srednje šole se še pogovarjamo, kakšen bi bil ta sistem, ki bi omogočal, da bi bili šolarji čimveč časa v šoli in ne na daljavi,” pravi sogovornica.
Eden od ukrepov za preprečevanje okužb v zadnjem šolskem letu je bilo tudi testiranje s hitrimi testi. To je bilo za vzgojitelje, učitelje, trenerje in preostale, ki so pri svojem delu v neposrednem stiku z otroki in mladimi, obvezno, če se niso cepili oziroma preboleli covida-19.
Učencem in dijakom so bili na voljo testi za samotestiranje na domu, če so se za to odločili sami. Ministrica za izobraževanje Simona Kustec pa je pred dnevi nakazala, da bi lahko pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) od septembra veljal tudi za šolarje. Na vprašanje N1, ali ima pri tem v mislih vse starostne skupine otrok, je odgovorila pritrdilno.
Ali jeseni sledi novo zapiranje?
Mateja Logar pravi, da trenutne napovedi kažejo, da bo tudi jeseni prevladujoča delta različica koronavirusa. Širjenje bo zato verjetno večje kot je bilo pri klasični različici. “To pomeni, da se s slabšanjem klimatskim razmer (nižje temperature, nižja vlažnost zraka) poveča širjenje virusa. Zato je toliko bolj pomembno, da je čimvečji odstotek ljudi precepljen, ker se na ta način zmanjša verjetnost, da pride do širjenja okužb,” poudarja.
Logar pravi, da je glavni dejavnik, zaradi česar smo se odločili za zapiranje javnega življenja, kapaciteta bolnišnic. “Če bodo predvsem tiste starostne skupine, ki običajno predstavljajo največji delež ljudi, ki potrebujejo bolnišnico zdravljenje, dobro precepljene, potem zelo verjetno ne bo potrebno dodatno zapiranje.”
Opozarja pa, da če te skupine ne bodo dobro precepljene, govorimo o ljudeh nad 50-im letom starosti in tistih, ki imajo pridružene bolezni, potem bodo v primeru večjega priliva bolnikov v bolnišnice na splošno potrebne določene omejitve. “Tukaj ne gre za to, da bi skušali koga strašiti ali biti pesimistični, ampak moramo zagotoviti, da vsi, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, do tega tudi lahko pridejo”, pravi.
Tudi stroka za manj omejitev za cepljene
Minister za zdravje Janez Poklukar je pred dnevi že napovedal, da bi lahko cepljenim omogočili neovirano udejstvovanje v javnem življenju tudi v času, ko se pričakuje širitev bolj nalezljive koronavirusne različice delta. Temu je naklonjena tudi Logar, ki pravi, da če bomo imeli zadostno število cepljenih, se bodo lahko ti združevali v neke mehurčke. “Če imamo skupino, kjer so same cepljene osebe, potem se bodo verjetno tudi tukaj pojavljale določene dodatne sprostitve. Na primer, da v zaprtih prostorih na delovnem mestu potem maske niso obvezne,” dodaja.
Kdaj se bomo vrnili v normalno življenje?
Na vprašanje, ali bi se lahko drugo leto vrnili v običajno življenje, pa Logar pravi, da o virusu samem že kar nekaj vemo, ne pa še vsega. “Vsi upamo, da ta odpornost, ki jo pridobimo tako s cepljenjem kot po preboleli okužbi, traja čimdlje. Da tudi, če bo prihajalo do ponovitev okužbe, da te ne bodo tako hude kot je prva okužba. To seveda potem vse vpliva na to, kakšen je potek epidemije oziroma pandemije,” pojasnjuje.
Ob tem pa opozarja tudi na problem cepljenja po svetu. Tudi, če imamo v Evropi in severni Ameriki sorazmerno dobro precepljenost, moramo vedeti, da je precepljenost v Afriki, južni Ameriki in velikem delu Azije daleč od tega.
“Dokler ne bo dosežena precepljenost večine prebivalstva, bo virus krožil, ustvarjale se bodo nove različice. In s tem seveda tudi nevarnost, da bo naslednja različica bolj kužna, da bo takšna, da tudi cepivo, ki je trenutno na voljo, proti njej ne bo učinkovito. Zato moramo res poskrbeti, da se to širjenje ustavi in da se cepijo tudi tam, kjer še ni zadostne precepljenosti,” dodaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje