“Pozdravljeni, kje ste se pa vi okužili?”

Koronavirus 11. Dec 202117:012 komentarja

Klicni center NIJZ za sledenje stikom, v katerem dela okrog 140 ljudi dnevno, trenutno deluje na meji svojih zmogljivosti. Ob približno 1.300 okužbah dnevno lahko pokličejo vse okužene in preverijo, kje so se okužili ter s kom so bili v času od okužbe v stiku, pravi Sanja Vuzem, epidemiologinja in vodja klicnega centra. Eden od izzivov ostaja dosegljivost: prejšnji teden se vsak deseti okuženi ni oglasil na klic.

“Poskušamo vzpostaviti stik z vsemi, pri katerih je bila potrjena okužba s koronavirusom, in izvedeti, koliko in katere stike so v času kužnosti ustvarili. Potem poskušamo dobiti kontakte teh stikov, opredeliti, kateri so visoko tvegani in te napotiti v desetdnevno karanteno.”

Tako Sanja Vuzem, zdravnica in specialistka javnega zdravja, ki vodi klicni center Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za sledenje stikom, razloži, kaj je njihov namen. Metoda predstavlja drugi steber epidemiološke strategije “testiraj – sledi – izoliraj” in velja za eno od bolj preprostih, a tudi za učinkovito pri omejevanju širjenja virusa. Če seveda okuženi in njihovi tesni stiki upoštevajo navodila in se osamijo. Predvsem pa sledenje stikom daje epidemiologom vpogled v to, kje se virus v nekem trenutku najbolj širi.

Kadrovska okrepitev

Po tem, ko je lani jeseni zaradi skokovitega porasta števila okužb klicni center trčil ob problem kadrovskih omejitev in ga je NIJZ opustil, so ga letos ponovno vzpostavili, od konca oktobra pa so kapacitete centra pomembno večje.

NIJZ je namreč podpisal polletno pogodbo z brežiškim podjetjem City connect, vredno 2,3 milijona evrov. Pogodba je sicer začela teči konec septembra, a slab mesec so porabili za usposabljanja.

Od sredine oktobra je sistem klicnega centra organiziran v treh nivojih:

  1. prvi nivo je klicni center brežiškega podjetja City Connect, ki zaposluje 120 ljudi. Kot pravi Vuzem, vse dni v tednu zagotavljajo do 100 ljudi dnevno, ki po osem ur kličejo okužene in njihove stike.
  2. drugi nivo je služba v Ljubljani, ki ima 22 delovnih postaj. Tudi ta deluje sedem dni v tednu po osem ur na dan. Sanitarni inženirji in študenti višjih letnikov medicine poleg sledenja stikom skrbijo tudi za svetovanje sodelavcem v brežiškem centru pri bolj zapletenih primerih. Ljubljanski center vsak dan koordinira eden od epidemiologov NIJZ.
  3. tretji nivo so območne enote NIJZ po Sloveniji. V vsaki od devetih enot je po tri do pet zaposlenih, ki med tednom opravljajo naloge sledenja stikom.

Pod črto torej sledenje stikom izvaja okrog 150 ljudi dnevno. Naj dodamo, da je za pomoč epidemiologom vzpostavljena tudi aplikacija #Ostanizdrav, a – kot smo pisali – TAN kodo po okužbi s koronavirusom vnese le malo ljudi.

NIJZ klicni center
N1/Andreja Lončar

Ljubljanski center NIJZ deluje v zabojnikih ob stavbi NIJZ blizu UKC Ljubljana.

Kličejo za 48 ur nazaj

Kadrovskim okrepitvam navkljub klicni centri v času porasta okužb, kakršnemu smo bili priča v zadnjih tednih, ne uspejo poklicati vseh. “Teoretično, če imamo tri tisoč primerov na dan, uspemo v osmih urah, priklicati približno 60 odstotkov,” pojasni Vuzem.

Na vprašanje, ali v teh obdobjih klicanje razpotegnejo v prihodnje dni, je odgovorila, da ne. “Vzpostavljen imamo protokol, po katerem vedno poskušamo poklicati vse, ki so bili pozitivni v zadnjih 48 urah. Če ta čas mine, mi pa jih nismo uspeli poklicati bodisi zaradi večjega števila primerov bodisi zaradi kadrovskih omejitev, ljudem pošljemo navodila za izolacijo po navadni pošti. Če bi ta čas podaljševali prek 48 ur, bi se nam namreč primeri kopičili,” razlaga Vuzem.

Okuženi naj tudi sam obvesti stike

Pri tem poudarja, da vsak okuženi za okužbo izve v sporočilu testnega centra o pozitivnem testu, v tem pa je navedeno tudi priporočilo, da o okužbi čim prej obvesti vse svoje stike. To je zelo pomembno, pravi, saj klicni center včasih stopi v stik z osebami, ki so bile z okuženim v visoko tveganem stiku, zelo pozno.

“Vse je odvisno od tega, kdaj je bila pozitivna okužba pri osebi dejansko potrjena. Tu lahko mine tudi šest dni, preden mi stopimo v stik z visoko rizičnim stikom. Takrat je več kot polovica njegove karantene že mimo.”

Danes, ko imamo po okrog 1.300 novih potrjenih okužb dnevno, je stanje bolj zmerno, a še vedno naporno, pravi.

Milan Krek
Žiga Živulovič jr./BOBO

“Težava je, ker imamo primere, kot je ta, da je neki par, ki se je poročil, na vprašanje, koliko je bilo tveganih stikov na poroki, odgovoril, da sta bila na poroki sama,” je septembra dejal šef NIJZ Milan Krek.

Vsak deseti telefon zvonil v prazno

Prejšnji teden, na primer, je bilo v testnih centrih potrjenih 12.409 okužb, od katerih so zaposleni v klicnih centrih anketirali 7.942 ljudi. Zakaj so ostali izpadli? Podatki v tedenskem sporočilu kažejo naslednje:

  • 2.762 jih, upoštevajoč že omenjeni 48-urni protokol, niso uspeli poklicati,
  • 1.436 so jih klicali, a jih niso dobili,
  • 269 klicanih pa ni želelo sodelovati.

Vsak deseti okuženi se torej prejšnji teden ni oglasil.

Pri tistih, ki ne želijo sodelovati, so razlogi različni, pravi Vuzem. Podobno kot sicer v družbi se tudi tu odražajo nestrinjanje z ukrepi in dvomi v resnost epidemioloških razmer. S tistimi, ki sodelovanju niso naklonjeni, se epidemiologi skušajo pogovoriti in jih pomiriti. “Uspešnost našega poizvedovanja je odvisna od medsebojnega zaupanja, ki ga uspemo vzpostaviti,” pravi Vuzem, ki delo klicnega centra ocenjuje kot dobro.

Mladoporočenca sama na poroki

Prejšnji teden so torej anketirali dve tretjini od 12 tisoč okuženih. A tudi med temi največja skupina, ko jih razdelijo glede na vir okužbe, ostaja tista z odgovorom “ne vem”, pravi Vuzem. Pri tistih, kjer prepoznajo vir okužbe, pa med najpogostejše vire okužb sodijo družina, šole in vrtci ter delovno okolje.

Četudi ljudje povedo zase, pa to ne pomeni, da bodo delili tudi, s kom so bili v stiku. Na to je pred meseci že opozoril  šef NIJZ Milan Krek. “Ni težava, da nam ne bi uspelo vseh kontaktirati. Težava je, ker imamo primere, kot je ta, da je neki par, ki se je poročil, na vprašanje, koliko je bilo tveganih stikov na poroki, odgovoril, da sta bila na poroki sama,” je dejal.

Poročilo centra po tednih kaže, da se delež tistih anketiranih, ki so povedali, da od okužbe niso imeli nobenega visoko tveganega stika, od junija dalje ves čas giblje med 50 in 60 odstotki. Epidemiologi so v tem času anketirali 92 tisoč ljudi, ki so imeli skupno 243 tisoč visoko tveganih stikov, v povprečju vsak po tri.

Okužbe se širijo med mladimi in zaposlenimi

Najpogostejša lokacija visoko tveganega stika so vse od njihovega odprtja v septembru šole. Drugo mesto okužb je dom oziroma skupno gospodinjstvo. “Veliko okužb je med mladimi, tudi med delovno aktivnimi, kar je logično, saj imajo ti največ stikov,” o trenutnem stanju pravi Vuzem.

Kot pravi, pa je pri tem pomembno, da si vsi oblikujemo mehurček. “Če ustvarjamo stike, dajmo ustvarjati vedno iste in naj jih bo čim manj.”

Pohvali oblikovanje mehurčkov v šolah, kjer je tudi odzivnost učiteljev in staršev po njeni oceni zelo dobra.

Očitki o netransparentnem najemu izvajalca klicnega centra

Zaradi najema zunanjega klicnega centra City Connect iz Brežic je sicer NIJZ tarča očitkov o netransparentnosti. Avgusta je nemareč mlademu brežiškemu podjetju brez referenc oddal posel brez predhodne objave javnega razpisa. Vrednost posla za obdobje šest mesecev je 1,86 milijona evrov brez DDV oziroma skoraj 2,3 milijona evrov z davkom.

Protikorupcijska komisija jim je očitala, da bi morali objaviti razpis in zato zahtevala revizijo postopka. Državna revizijska komisija ji je pritrdila, a ni razveljavila posla. Kot so pojasnili, so pogodbe že sklenjene. Na NIJZ so včeraj dejali, da so v postopkih pred Državno revizijsko komisijo in KPK večkrat izdatno utemeljili postopek in razlog nujnosti. Do zdaj je Krek večkrat dejal, da je bil postopek brez objave razpisa potreben “zaradi skrajne nujnosti”, ki da je niso mogli predvideti.

STA

Komentari

Vaš komentar