Dan žena, ki ga praznujemo danes, 8. marca, ponovno pridobiva pomembnost. Vse več je držav, ki so v imenu verskih vrednosti začele ponovno posegati v pravice žensk, ki so bile že davno priborjene. Večina, ki smo jih izbrali, je že mrtva, a so s svojimi dejanji in obnašanjem, predvsem na svojem področju delovanja, naredile velike spremembe.
Lestvico smo ustvarili na osnovi stavka, ki je ga je izrekla Laurel Thatcher Ulrich, ameriška zgodovinarka, nagrajena s Pulitzerjevo nagrado, specializirana za zgodnjo Ameriko in zgodovino žensk ter profesorica na univerzi Harvard: “Lepo vzgojene ženske redko pišejo zgodovino.”
Halet Cambel (1916–2014)
Halet Cambel je bila neverjetna ženska, ki je leta 1940 doktorirala na univerzi v Istanbulu in se ves čas borila za napredovanje arheologije. Najbolj zaslužna je, da je Turčija ohranila pomembna arheološka najdišča blizu reke Ceyhan, prav tako pa je pobudnica muzeja na prostem v trdnjavi Karatepe. No, poleg tega pa je 20-letna študentka arheologije kot prva muslimanska ženska sodelovala na olimpijskih igrah (v sablanju) v Berlinu. Dobila je celo vabilo na sprejem Adolfa Hitlerja, a ga je zavrnila.
Alma Karlin (1889–1950)
Slovenska popotnica in pisateljica, ki je skupaj s svojim pisalnim strojem Erika prepotovala skoraj ves svet. Potovanje je začela tako, da se je v Trstu vkrcala na ladjo za Japonsko. Potovala je od leta 1919 do leta 1928, ko se je končno vrnila domov. O potovanjih je pisala za številne nemške in avstrijske časopise, njeni zapisi pa so zdaj zbrani v skoraj 60 knjigah.
Lina Bo Bardi (1914–1992)
Rodila se je v Italiji, a se je pri 30 letih preselila v Brazilijo ter postala ena najbolj znanih modernističnih arhitekt. Naredila je številne ikonične stavbe, med drugim stekleno hišo The Glass House, v kateri sta z možem živela, prav tako pa je veliko priznanj dobil njen Muzej umetnosti v São Paulu. A Bo Bardi je bila veliko več kot le arhitekta, bila je tudi učiteljica, založnica in politična aktivistka. Sicer se nikoli ni opredelila za feministko, a je s svojim kljubovanjem moškim kolegom navdihovala ženske po vsem svetu. Vsi, ki so jo poznali, so povedali, da je bila neustrašna, ko je šlo za pravice žensk.
Kristina Gorišek (1906–1996)
V domači Stični znana kot Brezovška Tinca se je v zgodovino zapisala kot prva ženska v Jugoslaviji in na Balkanu, ki je leta 1932 poletela z letalom fizir FN. Za pilotiranje dvosedežnega vojaškega letala se je usposabljala v Beogradu, kjer je delala na oddelku mednarodnega telefonskega prometa. V tistih časih je bila ženska za krmilom letala prava redkost, saj je celotna Evropa tedaj premogla le 20 letalk. Njen prvi samostojni let konec leta 1932 je bil deležen veliko pozornosti, a so se zaradi nevoščljivosti Desanke Tomić, žene komandanta zemunskega letališča, ki je načrtovala, da bo ona postala prva pilotka v Jugoslaviji, hitro začele težave. Kristini so omejili letenje, zaradi Desankine zavisti se nekaj mesecev ni smela pokazati na letališču.
Suzanne Lenglen (1899–1938)
Tenis je bil že od nekdaj šport, ki ni maral sprememb in kjer so bile ženske bolj za okras. Amaterji nekoč niso smeli nastopati s profesionalci in vstopnina za turnirje je bila visoka in dosegljiva najbogatejšim. In potem je na teniško igrišče prišla divja Suzzana Lenglen, ki je prvič prijela za lopar 1910 ter v petih letih postala najmlajša svetovna prvakinja in prva ženska zvezda v tenisu. S svojo strastno igro in drzno športno obleko je Suzzane prebila številne ovire in tenis je lahko postal šport za vse.
Miriam Makeba (1932–2008)
Zenzile Miriam Makeba se je rodila v Johannesburgu (Južnoafriška republika) v revnem predelu mesta, kjer so živeli samo temnopolti meščani. Odraščala je z mamo in s petimi brati in sestrami, saj je oče žal umrl, ko je imela Miriam komaj šest let. A Miriam je imela glas, ki je nato vse njeno življenje brisal meje med ljudmi, predvsem pa se je z njim borila proti krivicam, ki so se dogajale v Afriki. Leta 1965 je kot prva afriška pevka prejela grammyja, in to skupaj s Harryjem Belafontejem za najboljši folk album, An Evening With Belafonte/Makeba. Album je govoril o težkih razmerah črnih Južnoafričanov v obdobju apartheida. Bila je prva afriška glasbenica, ki je požela svetovno prepoznavnost in popularizirala afriško glasbo v svetu. Zaradi svojega več kot 50-letnega boja proti krivicam v Afriki si je pridobila vzdevek Mama Afrika.
Ada Lovelace (1815–1852)
Človek bi si mislil, da bo hčerko enega največjih pesnikov na svetu Lorda Byrona zaneslo v umetniške vode. A Lovelace se je znašla v povsem drugih vedah – postala je ena najbolj slavnih britanskih matematičark in programerk. Ada je bila znana predvsem po opisu algoritmov za izračune iz načrtov za “analitični stroj”, ki si ga je zamislil Charles Babbage in velja za prvi opis računalnika na svetu. Zaradi tega se Ado Lovelace pogosto omenja kot prvo programerko na svetu.
Ita Rina (1907–1979)
Nesporna kraljica filma pa je bila v 20. in 30. letih 20. stoletja Ita Rina, ki jo primerjajo z Greto Garbo in Marlene Dietrich. Kot 20-letna je iz Ljubljane prišla v Berlin, ki je bil takrat filmska metropola Evrope, kjer so jo takoj angažirali za snemanje filma. Njena kariera se je strmo dvigovala, k temu sta najbolj prispevala filma Erotikon (1929) in Obešenjakova Tončka (1930). Dobila je številne ponudbe iz hollywoodskih studiev, da bi svojo kariero nadaljevala in nadgrajevala v ZDA, vendar je izbrala poroko in selitev v Beograd. Zgodbo o lepotici, ki je zaradi ljubezni zavrnila Hollywood, lahko raziščete v Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači.
Valentina Tereškova (1937)
Tereškova je prva ženska, ki je 16. junija 1963 v Vostoku 6 poletela v vesolje. V domačem letalskem društvu se je naučila skakati s padalom. Leta 1962 so jo izbrali za ženski kozmonavtski zbor. Od več kot štiristo prosilk so jih izbrali le pet. V svojem prvem vesoljskem poletu je bila tudi prva civilna oseba. Čeprav so načrtovali nadaljnje polete s posadkami, kjer bi sodelovale tudi ženske, je trajalo 19 let, da je poletela naslednja, Svetlana Jevgenjevna Savicka. Nobena od drugih petih izbranih kozmonavtk ni nikoli poletela. Bile so le nadomestne kozmonavtke. Po svojem prvem poletu je študirala na Letalski akademiji Žukovskega in diplomirala leta 1969 kot kozmonavtska inženirka. Tega leta so tudi razpustili žensko kozmonavtsko skupino. Leta 1977 je doktorirala s področja inženirstva.
Frida Kahlo (1907–1954)
Magdalena Carmen Frida Kahlo Calderón je bila rojena 6. julija 1907 v glavnem mestu Mehike, v hiši svojih staršev, ki se je imenovala La Casa Azul ali Modra hiša. Že pri 18 letih je doživela prometno nesrečo in utrpela hude poškodbe hrbtenice, ki so jo nato pestile vse življenje. Njen slikarski talent je bil neverjeten in je ves čas rasel. Njeno delo so slavili v Mehiki kot simbol nacionalne in avtohtone tradicije, feministke pa kot brezkompromisno sliko ženske izkušnje in misli. Njene slike so odražale tako bolečino kot strast, trpljenje in lepoto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!