Srbija
Hrvatska
Bosna i Hercegovina
Bodo Benetke preselili? "To bo morda najboljša rešitev," menijo znanstveniki
Ena izmed možnih rešitev, s katerimi bi Benetke rešili pred naraščajočo gladino morja, je selitev celotnega mesta, predlagajo italijanski znanstveniki.
Benetke ne ogrožajo samo množice turistov, ki vsako leto "oblegajo" to svetovno turistično znamenitost, in ugrezanje temeljev, pač pa predvsem dvigovanje morske gladine, ki je posledica taljenja ledenega pokrova in ledenikov zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek.
Mesto se v zadnjih 150 letih sooča z vse pogostejšimi poplavami.
Kar 18 od 28 ekstremnih dogodkov, ko je bilo poplavljenih več kot 60 odstotkov mesta, se je zgodilo v zadnjih 23 letih, so zapisali raziskovalci z univerze v Salentu, ki so nedavno objavili študijo o možnih ukrepih za zaščito Benetk pred naraščajočo morsko gladino.
Benetke, ki stojijo v odprti laguni na 120 majhnih otokih, prepredenih s 177 kanali in skoraj 400 mostovi, trenutno pred obsežnimi poplavami varuje sistem premičnih zapornic, imenovan MOSE, ki so ga dokončali leta 2022.
Sistem med nevihtnimi plimovanji zapre tri vhode v laguno, v običajnih razmerah pa leži na morskem dnu, kar omogoča plovbo in izmenjavo vode z odprtim morjem.
A čeprav je sistem učinkovit, bo naraščajoče število zapiranj zaradi prihodnjega dviga morske gladine ogrozilo njegovo dolgoročno vzdržnost ter imelo resne posledice za lagunski ekosistem, opozarjajo strokovnjaki.
Ena najhujših poplav v Benetkah se je zgodila leta 2019, ko je znameniti Trg svetega Marka prekrila več metrov visoka voda.
Plima je dosegla višino 187 centimetrov nad morsko gladino, zaradi česar je bilo poplavljenih več kot 80 odstotkov mesta.
Najhujša poplava doslej, leta 1966, je dosegla 194 centimetrov nad morsko gladino in naj bi resno poškodovala vsaj tri četrtine mestnih trgovin, podjetij in delavnic.
"Ob trenutno nezadostnih politikah zmanjševanja emisij toplogrednih plinov bo sedanja strategija odprte lagune, z mobilnimi zapornicami in številnimi prilagoditvenimi ukrepi, verjetno dosegla svoje meje že v tem stoletju," so zapisali v študiji, objavljeni v reviji Nature.
Do leta 2100 naj bi se v primerjavi z začetkom stoletja morska gladina v Benetkah dvignila med 0,4 in 0,8 metra, ni pa mogoče niti 1,80 metra – odvisno od tega, kako uspešno bo človeštvo pri omejevanju emisij toplogrednih plinov.
Najslabša različica bi tako lahko popolnoma izničila obstoječe ukrepe. "Tudi z uvedbo dodatnih črpalk za odstranjevanje vode med nevihtami bi bile sedanje obrambne strukture Benetk morda zadostne le do približno 1,25 metra dviga morske gladine," opozarjajo znanstveniki.
Še hujše so napovedi do leta 2300, ko bi v najslabšem možnem scenariju vodna gladina lahko narasla za kar 16 metrov.
Znanstveniki opozarjajo, da lahko gradnja velikih infrastrukturnih posegov, kot so stalne zapornice, traja od 30 do 50 let, zato je zgodnje načrtovanje ključnega pomena.
Najbolj drastična, a morda neizogibna rešitev – selitev mesta
V luči teh scenarijev so strokovnjaki predlagali štiri možne rešitve za Benetke: uvedbo več premičnih zapornic, izgradnjo obročnih protipoplavnih nasipov, ki bi "objeli" mesto, zaporo Beneške lagune s "super nasipom", kot najbolj drastično rešitev pa preselitev mesta in njegovih znamenitosti na višjo lokacijo.
In kako bi mesto sploh preselili?
Stavbe bi, predlagajo znanstveniki, razstavili in jih ponovno sestavili na novih, višje ležečih lokacijah. Tako bi ohranili kulturno, zgodovinsko in spomeniško vrednost originalnih Benetk.
"Preseljene spomenike bi lahko obiskovali turisti, okoli njih pa bi zgradili nova stanovanjska območja. Poplavljeni ostanki bi postopoma propadali in bi jih bilo mogoče omejen čas obiskovati z ladjo," so zapisali znanstveniki.
S seveda bi ta grandiozni poseg, kakršen v zgodovini nima primere, bil izjemo drag.
Selitev 3 do 30 stavb bi stala od milijarde do 10 milijard evrov, ocenjujejo raziskovalci, ob čemer priznavajo, da je ta ocena povsem negotova, saj ni znano, kakšno tehnologijo bi uporabili in koliko stavb bi morali preseliti.
Poleg tega bi morali všteti tudi stroške preselitve prebivalcev, odškodnine, izgradnjo novih bivališč zanje in infrastrukturo, pri čemer bi stroški lahko hitro narasli tudi do 100 milijard evrov.
V raziskavi so se znanstveniki sklicevali na manjši primer selitve templjev Abu Simbel v Egiptu.
Med letoma 1964 in 1968 so templje razrezali na več kot 1.000 ogromnih blokov, težkih med 20 in 30 tonami, ter jih premaknili 65 metrov višje in 200 metrov v notranjost, da bi jih zaščitili pred poplavami zaradi gradnje Asuanskega visokega jezu in nastanka Naserjevega jezera.
Čeprav se ta možnost zdi skoraj neizvedljiva, predvsem pa astronomsko draga, avtorji študije trdijo, da bi bila selitev najpomembnejših zgodovinskih delov mesta lahko bolj izvedljiva kot gradnja dodatnih protipoplavnih sistemov.
"Ob ekstremnem dvigu morske gladine bi bila selitev spomenikov na primerna območja v notranjosti in opustitev prvotne lokacije edina preostala strategija, ki bi lahko postala neizogibna v 22. stoletju ob trenutnih podnebnih politikah in morebitnem razpadu antarktičnega ledenega pokrova," so zapisali.
Selitev mesta bi bila morda nujna pri dvigu nad 4,5 metra, kar naj bi se zgodilo po letu 2300, so pojasnili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
