Mnogo ljudi muh ne mara, saj jih povezujejo z nesnago, in jih preganja, kolikor se le da. A če bi muhe naenkrat izginile, bi se slabo pisalo tudi nam.
Koliko je muh, ne ve nihče, številni pa bi rekli, da jih je preveč. Zagotovo pa so tiste, ki jih vidimo, le delček vseh, ki letajo po zemeljski obli. Biologi ocenjujejo, da na Zemlji živi milijon vrst muh, od tega so jih evidentirali in opisali dobro desetino, približno 125.000 vrst.
Ljudje muhe večinoma vidimo kot nadlogo vsaj že od svetopisemskih časov. “Muhe so se vsule v faraonovo hišo in v hiše njegovih služabnikov in muhe so onesnažile vso egiptovsko deželo,” piše v Bibliji ob opisu sedmih svetopisemskih nadlog. In resnično so nadloga, saj lahko prenašajo kopico bolezni.
Žuželke iz rodu dvokrilcev pa na svetu ne živijo samo zato, da nam gredo na živce, ampak na njem opravljajo pomembno vlogo. So namreč tako opraševalke kot razkrojevalke, s tem pa prispevajo k razmnoževanju rastlin in recikliranju hranil. So pa tudi same vir hrane številnim drugim vrstam, kot so pajki, ptice in netopirji.
Čeprav si včasih na pikniku močno želimo, da bi muhe izginile, pa je s to željo treba biti previden. Če bi se izpolnila, bi sicer na pikniku lahko bolj uživali, vprašanje pa je, ali bi ga v naslednjih letih še lahko pripravili.
Če bi muhe nenadoma izumrle ali izginile, bi to imelo daljnosežne posledice za različne ekosisteme in organizme, piše spletna stran Online Field Guide (OFG).
Ena prvih posledic bi bilo povečano izumiranje pajkov in drugih vrst, ki jim muhe predstavljajo večji del jedilnika. Tega morda ne bi niti opazili. Bi pa kmalu opazili (in zavohali) kopičenje organskih odpadkov. Mrtve rastline in živali ter druge organske snovi so namreč poslastica za mnoge muhe in njihove ličinke, ki letno pospravijo ogromne količine teh snovi. “Svet bi se hitro utopil v odpadkih,” piše OFG. Po drugi strani bi se drugi razkrojevalci, kot so hrošči, črvi in glive, spopadli z dodatnim pritiskom pri predelavi organskih odpadkov, kar bi lahko vplivalo na njihovo populacijo in splošno ravnovesje ekosistema.
Izumrle bi lahko tudi rastline, ki jih muhe pomagajo opraševati, kar bi pomenilo manj hrane za tiste vrste, ki se s temi rastlinami ali njihovimi plodovi prehranjujejo. V vlogi opraševalca so namreč muhe druge najpomembnejše, takoj za čebelami.
Čeprav se morda zdi protislovno, bi odsotnost muh prispevala tudi k povečanemu prenosu različnih bolezni. Zaradi kopičenja razpadajočih snovi bi se povečalo tudi število drugih organizmov, ki prenašajo patogene – od bakterij do glodalcev, s čimer bi bilo zdravstveno tveganje za ljudi in živali večje.
Seveda so to bolj ali manj ugibanja, saj je narava nadvse kompleksen sistem povezav med vrstami in okoljem, v katerem vseh posledic ni mogoče predvideti. Po drugi strani pa je tudi izjemno prilagodljiva, čeprav bi verjetno trajalo kar nekaj časa, preden bi se stvari umirile.
Poleg vsega je malo verjetno, da bi muhe kar tako izginile. Po nekaterih napovedih obstaja velika verjetnost, da bodo te žuželke, ki na Zemlji živijo že vsaj 200 milijonov let – stokrat dlje kot človek – preživele tudi nas. Bodimo torej veseli, da so.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!