Kako Skandinavci pozimi ogrevajo svoje domove? Njihove rešitve bi lahko marsikaj naučile tudi Slovence

Njihova skrivnost ni v kakšnih posebnih radiatorjih ali nenavadnih načinih ogrevanja prostorov. Razlika je predvsem v virih energije, kakovosti izolacije, učinkovitosti ogrevalnih sistemov in načinu zadrževanja toplote v stavbah.

Zanimivo pa je, da severnoevropske države uporabljajo zelo različne rešitve. Medtem ko se Norvežani v veliki meri zanašajo na električno energijo, so Švedi in Danci razvili obsežne sisteme daljinskega ogrevanja, Islandija pa skoraj celoten sistem ogrevanja temelji na naravni toploti iz Zemljine notranjosti, piše Nova.rs.

Norveška: ogrevanje na elektriko, toplotne črpalke in drva

Norveška je ena od evropskih držav, v katerih ima električna energija najpomembnejšo vlogo pri ogrevanju domov. Po podatkih norveških energetskih ustanov je elektrika prevladujoč vir energije za ogrevanje. K temu prispeva dejstvo, da Norveška približno 90 odstotkov električne energije proizvede v hidroelektrarnah, kar omogoča široko uporabo električnih ogrevalnih sistemov.

Vendar se Norvežani ne zanašajo zgolj na klasične električne radiatorje. V državi je nameščenih več kot milijon toplotnih črpalk, med katerimi prevladujejo sistemi zrak–zrak, podobni klimatskim napravam, ki se uporabljajo za ogrevanje.

Te toplotne črpalke toploto črpajo iz zunanjega zraka in jo prenašajo v notranjost hiše. Čeprav se morda sliši nenavadno, je toplotna energija v zraku prisotna tudi takrat, ko so zunanje temperature globoko pod lediščem.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) lahko toplotne črpalke v ustreznih razmerah zagotovijo tri- do štirikrat več toplotne energije, kot porabijo električne energije. Njihova učinkovitost se zmanjša, ko zunanje temperature postanejo izjemno nizke, zato na najhladnejših območjih uporabljajo posebej prilagojene modele ali dodatne vire ogrevanja.

Kljub sodobni tehnologiji pa Norvežani niso pozabili na tradicionalne peči na drva. Te so še vedno prisotne v številnih družinskih hišah, kjer služijo kot dopolnilni ali alternativni vir toplote.

Švedska in Danska: mesta se ogrevajo prek skupnih ogrevalnih sistemov

Švedska ima nekoliko drugačen pristop. Medtem ko so toplotne črpalke zelo razširjene v družinskih hišah, se številne večstanovanjske stavbe ogrevajo z daljinskim ogrevanjem. Po podatkih švedskega energetskega regulatorja se približno 90 odstotkov toplote za ogrevanje večstanovanjskih stavb zagotavlja prek tovrstnih sistemov.

Načelo delovanja je podobno sistemom daljinskega ogrevanja, ki jih poznamo tudi v Sloveniji. Vroča voda se proizvaja v centralnih toplarnah, nato pa se po podzemnih cevovodih dovaja do stanovanjskih stavb, kjer se uporablja za ogrevanje radiatorjev in pripravo tople sanitarne vode.

Največja razlika pa je v načinu pridobivanja toplote. Na Švedskem pomemben del energije pridobivajo iz biomase, v obratih za sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije ter z izkoriščanjem odvečne toplote iz industrijskih procesov in obratov za predelavo odpadkov.

Še izrazitejši primer je Danska, kjer je bilo leta 2024 na daljinsko ogrevanje priključenih približno 69 odstotkov vseh gospodinjstev. Danski sistem uporablja različne vire energije, vključno z biomaso, velikimi toplotnimi črpalkami, obrati za sočasno proizvodnjo električne in toplotne energije ter odvečno toploto iz industrije.

Tako lahko toploto, ki bi sicer ostala neizkoriščena, uporabijo za ogrevanje več tisoč stanovanj. Kljub temu je treba poudariti, da Danska nima tako ostrega podnebja kot severni deli Norveške in Švedske. Temperature okoli minus 30 stopinj Celzija tam niso običajne, piše Nova.rs.

Finska in Islandija: od peči na drva do toplote iz zemlje

Finska, ki v ožjem geografskem pomenu ne spada med skandinavske države, je pa ena od nordijskih držav, predstavlja zanimivo kombinacijo tradicionalnih in sodobnih načinov ogrevanja.

V finskih mestih je zelo razvito daljinsko ogrevanje, medtem ko v družinskih hišah uporabljajo toplotne črpalke, električne ogrevalne sisteme in drva. Po podatkih finskega statističnega urada je les še vedno pomemben vir energije za ogrevanje stanovanjskih prostorov, zlasti v družinskih hišah.

Pomembno vlogo imajo tudi toplotne črpalke, ki izkoriščajo energijo zunanjega zraka ali tal. Posebej zanimivi so sistemi, ki črpajo toploto iz zemlje, saj je temperatura tal na ustrezni globini precej stabilnejša od temperature zunanjega zraka.

Islandija pa je povsem drugačna zgodba. Zaradi vulkanske dejavnosti in geotermalnih virov lahko ta država za ogrevanje stanovanjskih stavb uporablja naravno segreto vodo.

Po podatkih islandske nacionalne agencije za energijo približno 90 odstotkov energije za ogrevanje gospodinjstev prihaja iz geotermalnih virov. Vroča voda iz podzemnih virov se po razvejanem omrežju cevovodov dovaja do naselij, kjer jo uporabljajo za ogrevanje domov.

To pomeni, da prebivalcem večjega dela Islandije za osnovno ogrevanje ni treba uporabljati plina, drv ali posameznih električnih grelnikov. Na območjih, ki nimajo dostopa do geotermalnega omrežja, pa za ogrevanje večinoma uporabljajo električno energijo.

Prava skrivnost ni le v ogrevanju

Vse te države pa povezuje še nekaj, kar je morda celo pomembnejše od same izbire vira energije – energetska učinkovitost stavb. Po poročilu organizacije Nordic Energy Research iz leta 2025 so med najpomembnejšimi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti v nordijskih državah kakovostna toplotna izolacija, dobro zatesnjene stene in stiki med gradbenimi elementi, energetsko učinkovita okna ter prezračevanje z vračanjem toplote.

To pomeni, da posebno pozornost namenjajo temu, koliko toplote uhaja skozi stene, strehe, okna in vrata. V novejših in energetsko prenovljenih stavbah uporabljajo prezračevalne sisteme, ki zagotavljajo dovod svežega zraka, pri čemer se del toplote iz odpadnega zraka, ki zapušča prostor, prenese na svež zrak, ki vstopa vanj.

Tako je mogoče prostore prezračevati z manjšimi izgubami energije, kot če bi topel zrak preprosto odvajali na prosto. Pomembno vlogo imajo tudi termostati, ki omogočajo uravnavanje temperature in preprečujejo nepotrebno ogrevanje prostorov.

Seveda pa to ne pomeni, da so vse hiše v Skandinaviji popolnoma izolirane. Starejše stavbe pogosto porabijo precej več energije kot novejše, zato veliko vlagajo v obnovo fasad, zamenjavo oken in posodobitev ogrevalnih sistemovm še piše Nova.rs.