Bitka za Erjavčevo: se kdo že ogreva za vstop v tekmo za predsednika republike?

Prihodnje leto decembra se bo aktualni predsednici republike Nataši Pirc Musar iztekel petletni mandat na čelu države. Čeprav nas do volitev, ki bodo potekale jeseni 2027, loči dobro leto dni, pa se v političnih kuloarjih že pojavljajo prve špekulacije in ugibanja, kdo vse bi se lahko potegoval za morebitno kandidaturo na naslednjih predsedniških volitvah.

Razen Janeza Drnovška so se vsi ostali nekdanji predsedniki republike odločili za ponovno kandidaturo – Milan Kučan, Danilo Türk in Borut Pahor. Kučan in Pahor sta bila pri ponovni kandidaturi uspešna in sta v predsedniški palači oddelala dva mandata, Türku pa v drugem poskusu leta 2012 ni uspelo premagati Boruta Pahorja.

Bo Pirc Musar ponovno kandidirala?

Ob predpostavki, da so se za ponovitev mandata potegovali skoraj vsi dosedanji predsedniki, je tako na mestu vprašanje, ali se bo prihodnje leto na predsedniške volitve podala aktualna predsednica republike Pirc Musar. Ta je konec letošnjega oktobra ob dnevu odprtih vrat zbranim obiskovalcem v palači tudi dejala, da delo predsednice republike razume kot poslanstvo, ki bi si ga, če bo le imela priložnost, želela nadaljevati tudi v prihodnje.

Njene besede je mogoče razumeti v luči, da aktualna predsednica razmišlja o svoji prihodnosti na tem položaju. Iz njenega urada, kamor smo poslali novinarska vprašanja, ali se je že odločila za kandidaturo na naslednjih volitvah, so nam odgovorili, da se predsednica republike trenutno osredotoča na aktualno delo. "Odločitev o morebitni ponovni kandidaturi bo pravočasno in ustrezno sporočila javnosti," so še navedli v odgovoru.

Glede na uspešnost nekdanjih predsednikov pri ponovni kandidaturi se prav tako poraja vprašanje, kdo bi bili lahko prihodnjo jesen glavni izzivalci Nataše Pirc Musar, če bi se ta odločila za kandidaturo.

"Rdeči čevlji niso za kanalizacijo, ampak bolj za na Erjavčevo"

Že nekaj časa v javnosti kroži ime nekdanje predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki je po letošnjih državnozborskih volitvah izstopila iz Gibanja Svoboda in skupaj z nekdanjim premierjem in finančnim ministrom Antonom Ropom ustanovila stranko, s katero se podajata na lokalne volitve v Ljubljani.

Stranki sta nadela ime "Ljubljana smo vsi", Klakočar Zupančič pa je kasneje napovedala, da bo stranka po lokalnih volitvah spremenila ime in nadaljevala delo na državni ravni. Prav ta njena napoved pa je sprožila špekulacije, da bi se lahko prihodnjo jesen podala tudi na predsedniške volitve.

Še preden sta z Ropom napovedala kandidaturo na lokalnih volitvah, smo maja letos njenega nekdanjega poslanskega kolega iz Svobode Lenarta Žavbija vprašali, kako bi sprejel morebitno kandidaturo bivše strankarske kolegice Klakočar Zupančič na lokalnih volitvah. Žavbi pa je takrat odgovoril: "Zelo jo spoštujem, vidim jo na mestu predsednice republike. Njene volitve bodo naslednje leto, se mi pa zdi, da rdeči čevlji niso za kanalizacijo, ampak bolj za na Erjavčevo."

Cerarja ponovno nagovarjajo h kandidaturi, SD bi v predsedniško tekmo lahko poslali Hana

Tako kot leta 2022 se kot možnega kandidata za predsednika republike ponovno omenja ime nekdanjega premierja in zunanjega ministra Mira Cerarja. Spomnimo, da ga je h kandidaturi pred štirimi leti nagovarjalo kar precej ljudi, vendar se na koncu za kandidaturo ni odločil.

Po besedah naših sogovornikov naj bi Cerar o kandidaturi na predsedniških volitvah prihodnje leto razmišljal, k njej pa naj bi ga tudi tokrat spodbujal del javnosti. Da pobude res prihajajo, je za N1 potrdil tudi Cerar, ki pa je ob tem dodal: "Drži, da me nagovarjajo, vendar pa trenutno o tem še ne razmišljam kaj dosti. Bom morda moral v prihodnosti, če bo tega res veliko. Se pa trenutno v polni meri posvečam dekanskemu in pedagoškemu delu."

Visoko na lestvici verjetnih kandidatov za predsednika republike kotira tudi aktualni predsednik Socialnih demokratov Matjaž Han, ki se že dlje časa uvršča v sam vrh priljubljenosti med slovenskimi politiki – še več, letos poleti je na Medianinem barometru priljubljenosti na prvem mestu celo prehitel aktualno predsednico republike Natašo Pirc Musar.

Han, sicer dolgoletni poslanec, nekdanji župan in nekdanji minister za gospodarstvo, velja za izkušenega politika s povezovalnim in pragmatičnim pristopom. Po besedah naših sogovornikov iz vrst SD se tudi v stranki že nekaj časa govori, da bi se Han lahko podal na predsedniške volitve. Ob tem sicer opozarjajo, da razmere v stranki niso rožnate in da bo položaj Hana kot predsednika SD odvisen predvsem od uspeha stranke na letošnjih lokalnih volitvah.

Han je sicer položaj predsednika stranke zasedel leta 2024, v primeru, da bi se podal v predsedniško tekmo, pa bi ga lahko na tem mestu po besedah naših virov najverjetneje zamenjal Matjaž Nemec ali Luka Goršek.

Pahor o kandidaturi ne razmišlja, na desnem političnem polu še veliko neznank

V nekaterih medijih so se v preteklih mesecih pojavile tudi napovedi, da bi se za položaj predsednika republike lahko ponovno potegoval nekdanji predsednik Borut Pahor. Čeprav je že oddelal dva zaporedna predsedniška mandata, pa slovenska ustava prepoveduje le več kot dve zaporedni izvolitvi, zato mu zakonsko načeloma nič ne preprečuje kandidature na prihodnjih predsedniških volitvah.

Viri iz krogov blizu nekdanjega predsednika so nam dejali, da Pahor o kandidaturi ne razmišlja in se v polni meri posveča svojim projektom, med drugim vodenju zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana. Veliko časa nameni tudi podjetništvu, govorništvu, svoje izkušnje s področja geopolitike pa predstavlja v številnih državah po svetu. Ob tem redno ustvarja tudi vsebine na družbenih omrežjih.

V javnosti se kot morebitnega kandidata na predsedniških volitvah omenja tudi ime aktualnega predsednika državnega sveta, sicer predsednika koalicijske stranke Fokus Marka Lotriča.

Lotrič je za N1 dejal, da so predsedniške volitve še kar precej oddaljene in da o tem še ne razmišlja. "Lahko pa rečem, da je bila v nekih pogovorih na raznih dogodkih, ki se jih udeležujem, tudi ta ideja že izpostavljena. Nas pa čaka do takrat še kar precej izzivov," je dodal.

Po besedah nekaterih naših sogovornikov bi se lahko na predsedniške volitve podal tudi nekdanji ustavni sodnik Klemen Jaklič, ki se mu je mandat na ustavnem sodišču iztekel v začetku letošnjega leta, kot potencialnega kandidata na volitvah pa nekateri vidijo tudi pravnika Mateja Avblja.

Zelo verjetno pa se na predsedniške volitve ne bo več podal aktualni evropski poslanec in nekdanji župan Kočevja Vladimir Prebilič. Pred štirimi leti je v predsedniški tekmi osvojil četrto mesto, zbral je nekaj več kot 10 odstotkov glasov, nato se je dve leti kasneje uspešno podal tudi na evropske volitve. Leta 2025 je ustanovil stranko Prerod, s katero se mu ni uspelo prebiti v državni zbor, zato je ostal evropski poslanec.

Iz njegovih krogov je mogoče slišati, da Prebilič ne razmišlja o kandidaturi na predsedniških volitvah in se v polni meri posveča delu evropskega poslanca, k čemur naj bi stremel tudi na prihodnjih evropskih volitvah.

Edini, ki je kandidaturo na predsedniških volitvah že napovedal, je Alen Koman, predsednik novoustanovljene zunajparlamentarne stranke Straža, ki pa mu politični analitiki ne napovedujejo visoke uvrstitve.