Manj znan znak demence lahko opazimo pri hoji po stopnicah

Ko pomislimo na demenco, najprej pomislimo na pozabljanje imen, izgubljanje spomina in vse pogostejše težave pri vsakodnevnih opravilih. Toda bolezen lahko vpliva tudi na telesne sposobnosti, med drugim na hojo in ravnotežje. Eden manj prepoznanih opozorilnih znakov se lahko pokaže pri povsem običajnem opravilu – vzpenjanju ali spuščanju po stopnicah.

Demenca je skupek simptomov, povezanih z napredujočim slabšanjem delovanja možganov. Prizadene lahko spomin, mišljenje, govor, orientacijo, presojo in sposobnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Čeprav je izguba spomina eden najbolj prepoznavnih simptomov, se bolezen pri posameznikih ne kaže vedno enako.

Kot opozarja britanski Mirror, je treba biti pozoren tudi na spremembe v gibanju. Težave pri premagovanju stopnic so lahko eden od manj znanih znakov, ki jih ne gre spregledati.

Ko postanejo tudi stopnice velik izziv

Na povezavo med demenco in težavami z gibanjem opozarja tudi organizacija Alzheimer Scotland, ki pomaga ljudem z demenco in njihovim svojcem.

Pri nekaterih bolnikih se lahko pojavijo težave pri dvigovanju nog, zaradi česar postane hoja po stopnicah zahtevnejša. Posameznik lahko začne noge vleči po tleh, namesto da bi jih med hojo normalno dvigoval. Takšne spremembe povečujejo tudi možnost spotikanja, zdrsov in padcev.

Razlog je lahko v tem, da demenca ne vpliva zgolj na spominske sposobnosti, temveč tudi na prostorsko zaznavanje in usklajevanje gibov.

Pri tem je pomembno razumeti, da bolezen ne prizadene vseh enako. Odvisno je predvsem od tega, kateri deli možganov so najbolj prizadeti, zato se lahko simptomi in njihov vrstni red med posamezniki precej razlikujejo.

Če pri bližnji osebi opazite, da se vse težje vzpenja po stopnicah, pri hoji vleče noge ali izgublja ravnotežje, je smiselno biti pozoren tudi na morebitne druge spremembe v njenem vedenju in sposobnostih.

Seveda težave pri hoji same po sebi še ne pomenijo, da ima oseba demenco. Lahko so posledica številnih drugih zdravstvenih težav, zato je ob vztrajnih ali novih spremembah priporočljiv zdravniški pregled.

Kako zmanjšati nevarnost padcev?

Ker lahko težave z gibanjem povečajo tveganje za poškodbe, je zelo pomembno, da je domače okolje čim bolj varno. Posebno pozornost je treba nameniti stopnišču, kjer lahko že manjša ovira povzroči nevaren padec.

Združenja za pomoč ljudem z Alzheimerjevo boleznijo priporočajo več preprostih prilagoditev, ki lahko izboljšajo varnost.

Med najpomembnejšimi ukrepi so:

• odstranitev dotrajanih ali slabo pritrjenih preprog;
• namestitev oziroma preverjanje stabilnosti ograj, po možnosti na obeh straneh stopnišča;
• označevanje robov stopnic z barvnimi ali kontrastnimi oznakami, da so bolje vidni;
• odstranjevanje predmetov, ki bi lahko ovirali hojo;
• zagotavljanje dobre osvetlitve stopnišča;
• izogibanje prenašanju večjih ali težkih predmetov med vzpenjanjem in spuščanjem.

Pomembno je tudi, da imajo ljudje z demenco dovolj časa za premikanje in da jih svojci pri hoji ne priganjajo.

Pomagajo lahko tudi vaje za moč in ravnotežje

Poleg prilagoditve domačega okolja je koristno ohranjati telesno dejavnost. Vaje za krepitev mišic in izboljšanje ravnotežja lahko pomagajo ohranjati gibljivost ter zmanjševati tveganje za padce.

Med preprostimi vajami sta denimo počasno vstajanje s stola in ponovno usedanje ter druge prilagojene vaje za stabilnost in moč nog.

Strokovnjaki priporočajo, da se takšne aktivnosti izvajajo redno, pri čemer je treba njihovo zahtevnost prilagoditi posameznikovim sposobnostim. Splošni zdravnik lahko po potrebi osebo napoti tudi k fizioterapevtu, ki pripravi ustrezen program vadbe.

Pomembno je tudi pregledati celoten dom in odstraniti morebitne nevarnosti, kot so ohlapne preproge, slabo osvetljeni prehodi in predmeti na tleh.

Pozabljivost je le eden od številnih znakov

Demenca lahko vpliva na številna področja človekovega življenja. Med pogostejšimi opozorilnimi znaki so težave s kratkoročnim spominom, počasnejše razmišljanje in slabša sposobnost sprejemanja odločitev.

Pojavijo se lahko tudi težave pri iskanju pravih besed, razumevanju pogovorov in izražanju misli. Nekateri posamezniki se težje znajdejo v znanem okolju, drugi imajo vse več težav pri načrtovanju in opravljanju opravil, ki so jih prej brez težav obvladovali.

Pozorni moramo biti tudi na spremembe razpoloženja in osebnosti. Oseba lahko izgubi zanimanje za dejavnosti, ki so jo nekoč veselile, postane bolj razdražljiva, tesnobna ali nezaupljiva. V nekaterih primerih se pojavijo tudi vedenjske spremembe in halucinacije.

Prav zato je pomembno, da demence ne povezujemo izključno s pozabljivostjo. Spremembe v gibanju, orientaciji in vsakodnevnem delovanju so lahko prav tako pomembne. Če se pojavijo novi ali vztrajni simptomi, je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč, saj lahko zgodnje prepoznavanje težav pomaga pri pravočasni diagnozi in ustrezni podpori.