Kiosk, ki ga je oblikoval slovenski arhitekt Saša Mächtig in je eden od simbolov industrijskega oblikovanja v socialistični Jugoslaviji, bi lahko na pobudo beograjskega arhitekta Nikole Opačića znova zaživel, in sicer kot komplet igranih kock lego.
Ali bo eden od kultnih simbolov Jugoslavije Kiosk (K67) postal del zbirke Lego, bo znano po koncu glasovanja za Lego ideje.
Beograjski arhitekt Nikola Opačić je za N1 Beograd dejal, da se mu je ideja za izdelavo kioska iz lego kock porodila med pandemijo covida-19. “Med opremljanjem hiše sem našel lego kocke, ki jih zbiram že vse življenje,” je pojasnil. Ker se je želel sprostiti, je tako najprej izdelal rdeči kiosk nato pa še belega. Za izdelavo kioska iz kock se je odločil, ker je ta po njegovi oceni “velik in močan simbol arhitekture in industrijskega dizajna iz časa Jugoslavije.”
Po mnenju Opačića pa si kocke in kiosk delita nekaj podobnosti. “Najbolj znan kiosk je rdeče barve, ena najbolj znanih barv kock je prav tako rdeča. Tako kot kisok, so tudi kocke iz plastike, oba sta modularna, lahko se sestavljata, lahko se uporabljata na različne načine,” je povedal.
Avtor kisoka, slovenski arhitekt in industrijski oblikovalec Saša Mächtig je po besedah srbskega arhitekta seznanjen z idejo. “Slišal je za idejo in je navdušen,” je povedal. Kiosk iz lego kock je trenutno na glasovanju na platformi Lego Ideas. Če ideja v naslednjem letu in pol uspe zbrati 10.000 glasov, bo idejo ocenila tudi dizajnerska ekipa podjetja Lego.
Lego je sicer ena najbolj znanih blagovnih znamk igrač na svetu. Ustanovitelj danskega podjetja, čigar zgodba se je začela leta 1932, je Ole Kirk Christiansen.
58 let K67
Kiosk je Mächtig zasnoval leta 1966, koncept kioska je patentiran leta 1967. Izdelovala ga tovarna Imgrad v Ljutomeru. K67 niso prodajali samo v državah bivše Jugoslavije, ampak tudi države vzhodne Evrope, v nekdanjo Sovjetsko zvezo in celo v ZDA, Kanado, Irak, Jordanijo, Kenijo, Avstralijo, na Japonsko in na Novo Zelandijo. Proizvodnja kioska se je ustavila zaradi velikih sprememb v gospodarskem sistemu med tranzicijo. Kiosk K67 je vključen tudi v zbirko Muzeja moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku.
Vir: Wikipedia
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!