Največje skrivnosti starega Egipta, ki še vedno čakajo na rešitev

Stari Egipt je dom nekaterih najpomembnejših arheoloških odkritij na svetu.

Najpomembnejša med njimi je zagotovo nedotaknjena grobnica faraona Tutankamona, ki jo je leta 1922 odkril britanski arheolog Howard Carter.

Sem sodi tudi manj znana grobnica tako imenovanega srebrnega faraona, Psusenesa I., ki je živel med letoma 1047 in 998 pred našim štetjem, v kateri so odkrili krsto, izdelano iz čistega srebra.

Lani pa so recimo našli grobnico faraona Tutmozisa II. Čeprav v njej ni bilo zakladov, odkritje zapolnjuje pomembno vrzel v poznavanju prve polovice 15. stoletja pred našim štetjem, ko je vladal v senci svoje polsestre Hačepsut, ene najbolj znanih faraonk.

A čeprav je bilo odkritih že veliko najdb, ki pričajo o življenju in vladarjih starega Egipta, pa je velik del življenja v eni najsijajnejših človeških civilizacij, ki se je začela pred približno 5.000 leti, neznan.

Vendar nam ta odkritja ponujajo le omejeno število namigov o preteklosti starega Egipta. Številne skrivnosti ostajajo nerešene.

Skrivnosti stare tisoče let

Čeprav je bilo v starem Egiptu odkritih že veliko najdb, ostaja velik del življenja civilizacije, ki se je začela razvijati pred približno 5.000 leti, še vedno neznan.

Eden takšnih primerov je prvo vmesno obdobje med letoma 2181 in 2055 pred našim štetjem, ko je bil Egipt večinoma v kaosu, močnejši faraoni z daljšimi vladavinami pa so bili redkost.

"Niti povsem prepričani nismo, ali so kralji v tem obdobju sploh imeli grobnice ali pa so izgubili državljansko vojno in končali nekje v jarku," je za portal Discover povedal Aidan Dodson, egiptolog z univerze v Bristolu.

Potem je tu še drugo vmesno obdobje, približno med letoma 1650 in 1550 pred našim štetjem, ko je Egiptu vladalo več kot sto kraljev, vendar so doslej našli le okoli 20 nedokončanih piramid.

To kaže, da so jih še vedno gradili, vendar večina faraonov ni živela dovolj dolgo, da bi njihove piramide sploh začeli graditi, kaj šele dokončali.

Te grobnice pripovedujejo zgodbo o obdobju nestabilnosti in hitrega menjavanja faraonov.

Poleg tega se je od približno leta 1000 pred našim štetjem dalje središče moči starega Egipta preselilo v delto Nila, kjer številnih grobnic verjetno nikoli ne bodo našli zaradi visoke podtalnice in obsežne poznejše rimske pozidave.

Od kod je prišla, kdo je bila in kam je izginila Nefreteta?

Potem so tu še vladarji, o katerih že nekaj vemo, a bi radi izvedeli še veliko več. Nefreteta (v tujih virih imenovana tudi Nefertiti ali Nefretete) je na primer živela približno med letoma 1370 in 1330 pred našim štetjem. Bila je pripadnica 18. dinastije starega Egipta in velika kraljeva žena faraona Ehnatona.

Najbolj jo poznamo po znamenitem doprsnem kipu, ki ga hrani Berlinski državni muzej.

Poleg tega o njej, razen tega, da je obstajala, o čemer poleg kipa pričajo tudi zapisi, ne vemo skoraj nič.

Obstajajo različne teorije o tem, od kod je bila oziroma ali je sploh bila Egipčanka, zagotovo pa tega ne ve nihče.

Prav tako ni jasno, kaj se je z njo zgodilo po smrti njenega moža. Obstajajo namreč zapisi, ki kažejo na to, da ga je preživela.

Številni egiptologi menijo, da je Nefreteta iz faraonove soproge po smrti moža sama postala faraon (Egipčani niso poznali izraza "faraonka" oziroma ženske variante tega naslova) in nato kot takšna tudi vladala.

Tudi njena mumija ni znana, čeprav obstajajo domneve za nekaj mumij, da bi lahko bile njene.

Ena od teh je mumija, ki so jo našli v grobnici faraona Tutankamona.

Tutankamon je bil sin faraona Ehnatona, ki je v nekem trenutku nasledil očeta, a kmalu mlad umrl.

Obstajajo z dokazi nepotrjene, a tudi ne povsem ovržene teorije, da bi Tutankamon lahko bil Nefretetin sin.

Kdo je želel izbrisati sledi za Hačepsut?

Tu je tudi skrivnost Hačepsut, ki je vladala nekaj stoletij prej in je pripadala isti dinastiji kot Nefretete in Tutankamon.

Sprva je bila regentka (mati, varuhinja nepolnoletnega vladarja, Tutmozisa III., ki ni bil njen sin), nato pa je postala njegova sovladarica in približno 14 let, vse do svoje smrti, vladala kot faraon.

Po vsem sodeč, je bila uspešna vladarka, kljub temu pa so bili njeni kipi in drugi ostanki uničeni približno dve desetletji po njeni smrti. Nekateri zgodovinarji menijo, da je kipe dal uničiti Tutmozis III., vendar tega ne vemo z gotovostjo.

Kje je pokopana Kleopatra?

Morda najslavnejša med vsemi, Kleopatra VII., ki je Egiptu kot zadnji faraon vladala med letoma 51 in 30 pred našim štetjem.

O njej vemo, da je bila ljubimka rimskega diktatorja Julija Cezarja in imela z njim sina, po njegovi smrti pa je postala ljubimka Marka Antonija, ki se je zapletel v vojno za Cezarjevo nasledstvo in oblast v Rimskem cesarstvu.

Potem ko je Mark Antonij leta 31 pred našim štetjem v bitki pri Akciju izgubil proti Oktavijanu, sta tako on kot Kleopatra naredila samomor.

To obdobje velja tudi za začetek rimskega cesarstva in za konec starega Egipta, saj je Oktavijan postal prvi rimski cesar, Avgust, Egipt pa je pripojil Rimu kot cesarsko provinco pod njegovim osebnim nadzorom.

Kje sta Kleopatra in Mark Antonij pokopana, ostaja skrivnost.

Vsake toliko časa se pojavijo vesti, da so morda odkrili ostanke ali vsaj lokacijo njune grobnice, a so se doslej še vse izkazale kot nedokazane ali napačne.

"V nasprotju s tem, kar ljudje običajno mislijo, je stvari, za katere lahko z gotovostjo rečemo, da jih o starem Egiptu zares vemo, zelo malo," je Dodson povedal za Discover.