Odraščali so v pomanjkanju, danes pa jih spremlja teh 8 nenavadnih navad

Ljudje, ki so v otroštvu živeli v finančno skromnih družinah, pogosto razvijejo poseben odnos do denarja. Čeprav se njihove življenjske okoliščine pozneje izboljšajo, lahko nekatere navade ostanejo z njimi še desetletja. Varčevanje, previdnost pri nakupih in strah pred nepotrebnimi stroški so lahko koristni, vendar se včasih spremenijo v nekaj, kar človeku preprečuje, da bi brez slabe vesti užival v življenju.

Otroštvo namreč ne oblikuje le naših navad, temveč tudi občutek varnosti. Če je bilo denarja doma vedno premalo, se lahko prepričanje, da je treba vsak evro skrbno varovati, globoko zasidra v človekovo razmišljanje. Tudi takrat, ko ima dovolj prihrankov in stabilne prihodke, ga lahko spremlja občutek, da bi se finančne težave lahko kadar koli vrnile.

Novinarka in pisateljica Haley Van Horn je za portal YourTango opisala, kako je odraščanje v družini s finančnimi težavami vplivalo na njen odnos do denarja. Čeprav ji je varčnost pomagala ustvariti prihranke, se še vedno težko prepusti brezskrbnemu zapravljanju. Strah, da bi nekoč ostala brez denarja, je namreč močnejši od dejanskega finančnega položaja.

Po njenih izkušnjah ljudje, ki so odraščali v takšnih okoliščinah, pogosto ohranijo osem značilnih navad.

V restavraciji vedno izberejo najcenejšo jed

Za družine, ki so morale paziti na vsak strošek, je bil obisk restavracije pogosto nekaj posebnega. Otroci so se hitro naučili, da je treba pogledati cene na jedilniku in izbrati nekaj, kar ne bo preveč obremenilo družinskega proračuna.

Takšen način razmišljanja lahko ostane tudi v odraslosti. Čeprav si posameznik danes lahko privošči dražjo jed, bo morda še vedno izbral najcenejšo možnost. Ne zato, ker bi mu bilo tako ljubše, temveč ker se ob višji ceni pojavi neprijeten občutek, da zapravlja preveč.

Obisk restavracije tako postane priložnost za druženje, pri kateri je treba stroške čim bolj omejiti. Tudi če si človek želi nekaj posebnega, ga lahko stari vzorci prepričajo, da je bolje ostati pri najcenejši izbiri.

Skoraj vedno kuhajo doma

"Doma imamo hrano" je stavek, ki so ga številni otroci iz finančno skromnejših družin dobro poznali. Namesto naročanja hrane ali obiskovanja restavracij so obroke večinoma pripravljali doma.

Takšna navada se pogosto prenese v odraslo življenje. Kuhanje doma je lahko cenovno ugodnejše, obenem pa omogoča boljši nadzor nad sestavinami in prehranskimi navadami.

Raziskave Univerze v Washingtonu so pokazale, da je pogostejša priprava obrokov doma povezana z bolj kakovostno prehrano in nižjimi stroški. Toda pri nekaterih ljudeh odločitev, da ne bodo jedli zunaj, ni več zgolj praktična. Tudi če si lahko privoščijo večerjo v restavraciji, se jim zdi takšen strošek nepotreben.

Rabljene stvari so njihova prva izbira

Oblačila, pohištvo in druge potrebščine iz druge roke so bili v številnih družinah način, kako zmanjšati izdatke. Otrokom je bilo zaradi tega včasih neprijetno, zlasti če so njihovi vrstniki nosili nova oblačila in uporabljali dražje izdelke.

Toda navada, ki je bila nekoč povezana s pomanjkanjem, je danes postala precej bolj sprejemljiva. Nakupovanje v trgovinah z rabljenimi izdelki in prek spletnih oglasnikov je priljubljeno tako zaradi nižjih cen kot tudi zaradi okoljske ozaveščenosti.

Ljudje, ki so se tega naučili že v otroštvu, pogosto tudi pozneje najprej preverijo ponudbo rabljenih izdelkov. Tudi ko bi si lahko brez težav kupili novo stvar, jim je pomembnejše, da za svoj denar dobijo čim več.

Najljubše stvari hranijo za posebne priložnosti

Morda imate v omari obleko, ki jo oblečete le ob redkih priložnostih, ali pa doma hranite najljubši parfum, ki ga uporabljate zelo varčno. Za nekatere ljudi takšne navade niso povezane zgolj z željo po ohranjanju izdelkov, temveč tudi s strahom, da jih pozneje ne bodo mogli več kupiti.

Haley Van Horn priznava, da ima podobno navado. V hladilniku hrani pločevinke svoje najljubše energijske pijače, vendar jih ne želi porabiti, saj se boji, da jih pozneje ne bo več mogla kupiti.

Takšno razmišljanje razkriva zanimiv paradoks: človek si lahko nekaj privošči, vendar si tega ne dovoli zares uživati. Namesto da bi izdelek uporabljal, ga hrani za trenutek, ki se zdi dovolj poseben.

A ta trenutek pogosto nikoli ne pride. In tako lahko majhni užitki, ki bi nam polepšali vsakdan, ostanejo neizkoriščeni.

Vsak strošek skrbno načrtujejo

Ljudje, ki so v otroštvu spremljali finančne skrbi svojih staršev, pogosto odrastejo v izjemno previdne posameznike. Želijo si zagotoviti, da se jim ne bi bilo treba nikoli več soočiti s podobno negotovostjo.

Zato natančno spremljajo prihodke in odhodke, načrtujejo mesečni proračun ter si prizadevajo, da jim ob koncu meseca ostane čim več denarja.

Takšna disciplina je lahko zelo koristna. Težava nastane, ko postane varčevanje pomembnejše od vsega drugega. Človek se lahko začne odpovedovati druženju, izletom ali stvarem, ki bi ga osrečile, čeprav za to nima dejanskega finančnega razloga.

V ozadju pogosto ni želja po bogastvu, temveč strah pred ponovnim pomanjkanjem. Občutek varnosti je tako tesno povezan s prihranki, da se posameznik težko sprosti tudi takrat, ko je njegov finančni položaj stabilen.

Ob akcijah kupijo več, kot potrebujejo

Znižanja in posebne ponudbe lahko pri nekaterih ljudeh sprožijo občutek, da morajo izkoristiti priložnost, dokler je še na voljo.

Če so v otroštvu živeli v družini, kjer je bilo treba skrbno načrtovati vsak nakup, se lahko v odraslosti pogosto založijo z izdelki, ki jih trenutno ne potrebujejo. Kupijo več hrane, čistil ali higienskih pripomočkov, ker jih je mogoče dobiti po ugodnejši ceni.

Zaloga jim daje občutek varnosti. Vedo, da imajo doma dovolj osnovnih potrebščin, tudi če bi se prihodki zmanjšali ali bi se pojavili nepričakovani stroški.

Poleg tega nakup po znižani ceni prinaša zadovoljstvo. Vendar lahko takšno vedenje postane tudi past: prihranek je resničen le, če bi izdelek tako ali tako potrebovali. Če kupimo več, kot lahko porabimo, smo morda zgolj zapravili več denarja.

Brezplačne stvari jim pomenijo več, kot si mislimo

Ljudje, ki so odraščali v finančni negotovosti, pogosto zelo dobro vedo, kako pomembne so lahko tudi majhne stvari. Zato radi izkoristijo priložnosti, ko lahko nekaj dobijo brezplačno.

To so lahko vzorci izdelkov, promocijska darila ali drobne hotelske potrebščine, ki so vključene v ceno bivanja. Nekateri bodo iz hotelske sobe vzeli šampon ali milo, saj jim takšne malenkosti pridejo prav tudi doma.

Na prvi pogled gre za povsem običajno varčnost. Toda pri nekaterih ljudeh je v ozadju globlji občutek, da je treba izkoristiti vsako priložnost, saj nikoli ne vedo, kdaj bodo znova morali varčevati.

Pomembno je razlikovati med željo po pametnem izkoristku ponudbe in strahom, da si v prihodnosti ne bomo mogli privoščiti niti osnovnih stvari.

Raje ostanejo doma, kot da bi zapravljali za druženje

Obiski kina, restavracij, koncertov ali drugih dogodkov so lahko precejšen strošek. Za ljudi, ki so odraščali v skromnejših družinah, so bile takšne dejavnosti pogosto redke ali nedostopne.

Zato so se naučili, da je mogoče kakovostno preživeti čas tudi doma. Film si lahko ogledajo na kavču, prijatelje povabijo na večerjo in se zabavajo brez večjih izdatkov.

Takšna izbira sama po sebi ni nič slabega. Težava se pojavi, ko človek začne zavračati dejavnosti, ki si jih v resnici želi, zgolj zato, ker se mu zdi poraba denarja napačna.

Pri nekaterih se lahko razvije tudi izrazit strah pred zapravljanjem, ki ga imenujemo krometofobija. Ta lahko vpliva na vsakdanje odločitve in človeka ovira pri dejavnostih, ki bi mu prinesle zadovoljstvo.

Ko varčnost postane ovira za uživanje v življenju

Odraščanje v finančno negotovem okolju lahko človeka nauči številnih koristnih veščin. Previdnost, načrtovanje stroškov in sposobnost razlikovanja med željami ter potrebami so lastnosti, ki lahko pomagajo pri odgovornem upravljanju denarja.

Toda včasih se zgodi, da se finančne okoliščine spremenijo, miselnost pa ostane enaka.

Človek ima lahko danes dovolj denarja, vendar še vedno razmišlja, kot da ga bo jutri zmanjkalo. Vsak nakup spremlja občutek krivde, vsak večji strošek pa strah pred prihodnostjo.

Pomembno je razumeti, da varčevanje in uživanje v življenju nista nujno nasprotji. Denar je namenjen tudi temu, da si z njim zagotovimo prijetne izkušnje, si olajšamo vsakdan in ustvarimo lepe spomine.

Včasih je zato največji korak naprej prav ta, da si dovolimo porabiti nekaj denarja za stvar, ki nas osrečuje, ne da bi se pri tem počutili krive.