Z otoka odstranili 131 mačk. Kar se je zgodilo v naslednjih letih, je osupnilo celo znanstvenike

Zgodba prihaja z japonskega otočja Ogasavara, ki leži približno 1.000 kilometrov od glavnega japonskega otoka Honšu. Na tem otočju živi redka podvrsta gozdnega goloba z značilno rdečkasto glavo (Columba janthina nitens, lat.), ki je v naravi ni mogoče najti nikjer drugje na svetu.

Te ptice so bile desetletja izpostavljene številnim grožnjam. Zaradi krčenja gozdov se je njihov naravni življenjski prostor vse bolj zmanjševal, podivjane domače mačke, ki so jih na otoke prinesli ljudje, pa so postale ene njihovih največjih sovražnic. Razmere so postale tako resne, da so leta 2008 število preostalih golobov ocenili na manj kot 80. Podvrsta je bila tik pred izumrtjem, piše Nova.rs.

Zato so leta 2010 na otoku Čičidžima začeli intenzivno loviti podivjane mačke. V naslednjih treh letih so jih ujeli 131, s čimer so njihovo število na otoku zmanjšali na manj kot 20. V istem obdobju se je število zabeleženih odraslih golobov povečalo s 111 na 966, število mladih ptic pa je naraslo s komaj devet na 189. To je bil izjemen uspeh na področju varstva narave, vendar je znanstvenike hkrati begalo, kako si je lahko populacija, ki je doživela tako drastičen upad, tako hitro opomogla.

Genetska skrivnost, ki je presenetila znanstvenike

Ko se število osebkov neke vrste drastično zmanjša, so preostale živali pogosto prisiljene v razmnoževanje z bližnjimi sorodniki. S tem se poveča verjetnost, da bodo potomci podedovali škodljive genske mutacije, kar lahko povzroči bolezni, slabšo sposobnost razmnoževanja in nadaljnje zmanjševanje populacije.

Toda pri golobih z otočja Ogasavara se je zgodilo nekaj drugačnega. Ekipa znanstvenikov z Univerze v Kjotu pod vodstvom raziskovalca Daičija Cudžimota se je odločila raziskati genetsko ozadje njihovega okrevanja.

V študiji, objavljeni 15. julija 2025 v znanstveni reviji Communications Biology, so raziskovalci analizirali genome prostoživečih golobov in golobov, vzrejenih v ujetništvu, ter jih primerjali z genomi njihovih bolj razširjenih sorodnikov, japonskih gozdnih golobov. Ugotovili so, da je bilo več kot 80 odstotkov genoma ogroženih golobov v homozigotnem stanju, kar kaže na dolgotrajno razmnoževanje med sorodniki.

Kljub temu so imele te ptice manj izrazito škodljivih mutacij kot njihovi bolj razširjeni sorodniki. Znanstveniki zato menijo, da se razlaga skriva v njihovi dolgi evolucijski zgodovini. Golobi z otočja Ogasavara so namreč že stoletja živeli v majhnih, izoliranih populacijah, še veliko preden je človek s svojimi dejavnostmi ogrozil njihov obstoj, piše Nova.rs.

Skozi številne generacije je naravna selekcija verjetno postopoma odstranila del škodljivih recesivnih mutacij iz njihove populacije. Ta proces je znan kot genetsko prečiščevanje. Zaradi tega so bile ptice morda odpornejše proti posledicam razmnoževanja med sorodniki, kot bi pričakovali pri vrsti, katere populacija se je tako močno zmanjšala. Ko so odstranili enega glavnih vzrokov njihove smrtnosti, torej podivjane mačke, si je populacija lahko veliko hitreje opomogla.

Kljub temu so raziskovalci poudarili, da ti rezultati ne pomenijo, da je razmnoževanje med sorodniki na splošno neškodljivo. Nasprotno, za številne ogrožene vrste predstavlja resno nevarnost, genetsko prečiščevanje pa je odvisno od specifične evolucijske zgodovine posamezne populacije.

Zgodba z japonskega otočja ima še eno pomembno podrobnost. Ujetih mačk v okviru programa za zaščito ptic niso preprosto usmrtili. Prepeljali so jih na osrednje japonske otoke, kjer so jih s pomočjo veterinarjev postopoma navajali na življenje z ljudmi in jim poiskali nove domove.

Program varstva narave si je tako prizadeval hkrati zaščititi ogrožene ptice in zagotoviti nov dom mačkam, ki so predstavljale grožnjo lokalnemu ekosistemu. Raziskava je tako pokazala, kako močno lahko evolucijska zgodovina posamezne vrste vpliva na njeno sposobnost preživetja tudi v najtežjih razmerah.

Čeprav odstranitev plenilcev ne zagotavlja okrevanja vsake ogrožene populacije, primer golobov z otočja Ogasavara dokazuje, kako učinkoviti so lahko naravovarstveni ukrepi, če jih izvedemo pravočasno, še piše Nova.rs.