Orlando Bloom se je odločil povedati več o enem najtemnejših obdobij svojega življenja.
Odkrito je spregovoril o svojem fizičnem in duševnem okrevanju po skoraj usodnem padcu, ki se mu je pripetil v najstniških letih. Igralec je podrobno opisal nesrečo in povedal, da se je povzpel na strešno teraso, ko se je odtrgala odtočna cev, za katero se je držal. “Ko sem bil star 19 let, sem padel s tretjega nadstropja in si zlomil hrbet,” je povedal v skupnem videu na Instagramu z UNICEF-om. “Imel sem veliko srečo, da sem preživel padec, saj je bila moja hrbtenjača še vedno nedotaknjena. Ko sem bil v bolnišnici, so mi prve štiri dni govorili, da morda ne bom nikoli več hodil. To je bil res začetek zame dolge in boleče poti do prepoznavanja in razumevanja nekaterih vzorcev v mojem življenju, ki so me pripeljali do številnih nesreč. Vrhunec pa je bil zlom hrbta, kar je bilo hkrati zame tudi bližnje srečanje s smrtjo.”
Zvezdnik je povedal, da so mu po operaciji nadeli oporo za hrbet in pričeli z fizioterapijo. Po samo 12 dneh v bolnišnici je iz nje odšel z berglami. Kljub svojemu izjemnemu fizičnemu okrevanju je dejal, da je bilo njegovo duševno zdravje tisto, s čimer se je najbolj boril po vrnitvi domov. “Rekel bi, da so bili meseci po padcu precej temni časi. Nekdo, ki je bil vedno zelo aktiven v življenju, se mi je kar naenkrat zdel zelo omejujoč in zelo me je bolelo. Duševno zdravje je še posebej zahtevno, ker je nevidno. Vedno obstaja priložnost, da bolečino, fizično ali duševno, spremenite v veliko srečo svojega življenja. In tako pomembno je biti z ljudmi, se pogovarjati, poiskati nekoga, da ustvarimo možnost komunikacije, ki vodi do preobrazbe in spremembe. Začne se z enim trenutkom, enim pogovorom. Začne se z enim vprašanjem: O čem razmišljaš?”
Leta 2005 je Orlando Bloom v profilu za GQ povedal, da mu je nesreča spremenila pogled na življenje. “Ko sem prišel iz bolnišnice, sem se takoj začel zabavati – z oporo za hrbet. Potreboval sem nekaj mesecev, da sem spoznal, da je to moje življenje, in nisem ga želel uničiti. Toda ta nesreča je vplivala na vse v mojem življenju. Dokler nisi blizu tega, se ne zavedaš. Včasih sem vozil motorje in avtomobile, kot da bi bilo vse dirkališče; bilo je smešno. Ni bilo zato, ker bi se mi zdelo kul, bilo je samo zato, ker sem rad živel na robu. Vendar sem se ohladil.”
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
