V bližini rta Letavica na otoku Pag je približno 35 metrov pod morsko gladino arheološko najdišče, ki se razlikuje od drugih podobnih v Jadranskem morju.
Pred približno 2.000 leti se je 130 metrov pred Pagom zaradi močne burje skušala zasidrati 30-metrska trgovska ladja, ki je prevažala amfore z vinom. Posadka je želela ladjo in tovor zaščititi pred valovi in vetrom, a ji to ni uspelo in ladja se je potopila.
Njeno leseno ogrodje in več kot 400 amfor je obležalo na morskem dnu in tam čakalo do leta 2018, ko jih je po naključju odkril potapljač Vedran Dorošić, piše portal hrvaške nacionalne televizije.
Podvodno najdbo so začeli raziskovati arheologi oddelka za podvodno arheologijo zadrske univerze. “Ladja je iz 1. stoletja pred Kristusom, ker so na njej amfore tipa lamboglia2, najpogostejše najdbe v hrvaškem morju. Poleg tega vemo, da se je verjetno potopila med poskusom zaustavljanja med močno burjo, o čemer sklepamo zaradi položaja vrženega sidra,” je povedala profesorica Irena Radić Rossi.
Ladja je nekaj posebnega tudi zato, ker je imela svojo pisarno in pisarja, ki je vodil evidenco o blagu. Takšna ladijska pisarna je bila v tistem času redkost. Poleg običajnih amfor, visokih od 80 do 90 centimetrov, so arheologi našli tudi pol manjše. Te so verjetno služile za pokušanje vina pred nakupom, pa tudi več drugih prav tako dragocenih predmetov. “Poleg 50 keramičnih posod smo našli tudi dva bronasta predmeta. Med konzervacijo pa se je izkazalo, da sta to kovinski situli, nekakšna kotlička, ki sta bila del ladijske kuhinje,” je še povedala Rossi.
Največja vrednost arheološke najdbe pa je v tem, da so se arheologi odločili, da najdišča ne bodo zavarovali z železno kletko, kot je to običajno, ampak so ga pustili nezavarovanega, skrb zanj pa je prevzelo lokalno potapljaško društvo, ki ga vodi Dorušić.
Ta način, ki ga šele preizkušajo, se je po njegovih besedah izkazal za zelo učinkovitega. Potapljači iz društva redno prihajajo na najdišče, ga čistijo, urejajo in tja vodijo zainteresirane potapljače. “Nisem pa prepričana, da bi ta metoda lahko bila uspešna tudi na drugih najdiščih, ki so precej oddaljena od naselbin ali potapljaških centrov,” je dejala Rossi. So pa arheologi in potapljači zaradi takšnega pristopa prejeli tudi nagrado Unesca za “najboljšo prakso v podvodni arheologiji”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!