V Ljubljano prihaja nov kinematograf s sedmimi dvoranami

Kultura 22. Maj. 202210:032 komentarja
Delite:
Cineplexx
Foto: Mediaspeed/Cineplexx

V sredo se bo v Ljubljani odprl Cineplexx, ki bo s sedmimi dvoranami obogatil javno družbeno življenje. Kinematografi so bili med epidemijo covida-19 tako kot druge dejavnosti močno prizadeti, upad obiskovalcev pa je močno posegel v njihova poslovanja. Kakšen obisk so v zadnjih letih beležili ljubljanski mestni kini in zakaj je negovanje filmske tradicije pomembno za kulturo?

Družba Cineplexx bo v sredo odprlo vrata še enega kinematografa. V prenovljenem, razširjenem delu nakupovalnega središča Supernova v Ljubljani bo na voljo sedem kinodvoran s skupno 1.357 sedeži. Ta bodo razdeljena v več sklopov: poleg običajnih sedežev bodo še takšni za zaljubljence in VIP sedeži.

Prestolnica bo tako poleg Kranja, Kopra, Novega mesta, Maribora, Celja in Murske Sobote sedma lokacija v Sloveniji, kjer bo kompleks ponudil filmska doživetja. Direktor Cineplexxa v Sloveniji Lucas Langhammer je pred odprtjem novega kina poudaril, da so se med epidemijo covida-19 srečevali s številnimi izzivi, od povsem zaprtih kinodvoran do poslovanja s strogimi omejitvami. Vesel je, da jim je kljub temu uspelo dokončati objekt. Stal je 5,2 milijona evrov.

”Ne želimo ponoviti leta 2020”

Avstrijski ponudnik v prestolnico prihaja v času, ko se kinematografi ponovno postavljajo na noge. Spomnimo, da so bile kinodvorane po rekordnem letu 2019 v času epidemije večkrat zaprte, kar je močno vplivalo tudi na njihovo poslovanje. Tako je ljubljanski Kolosej brez prekinitev odprt šele od junija lani, kino Komuna, ki ga upravlja Kolosej, pa od lanskega septembra. Podatka o obisku njihovih kinodvoran v zadnjih letih nismo uspeli dobiti – pošiljali so nas od ene do druge službe. Ob tem so še poudarili, da je zaradi različnih oteževalnih okoliščin primerjava med obiskom v času epidemije in pred njo nemogoča.

Tudi v Kinodvoru si ponovitve leta 2020 nikakor ne želijo. “Od naše ustanovitve leta 2008 pa do danes je bilo leto 2020 najslabše. Čeprav je bilo tudi lansko leto še močno zaznamovano s koronavirusom in z ukrepi za preprečevanje njegovega širjenja, se je obisk vendarle začel povečevati. Pričakujemo, da bo letos še bolje, čeprav smo v začetku leta še delovali pod omejitvami,” je za N1 pojasnila Aliki Kalagasidu, predstavnica za odnose z javnostmi Kinodvora. Do sredine maja so v njihovi kinodvorani našteli več kot 32.000 gledalcev.

Kinodvor
Foto : Google maps/Kinodvor

Lansko leto so zaključili s 57.921 obiskovalci.”To so vendarle spodbudni rezultati, saj smo bili v najboljšem obdobju za obisk kina kar štiri mesece zaprti, nato pa smo imeli omejitve števila obiskovalcev in manjše število projekcij,” je ob tem dodala Kalagasidu. Tudi ona je poudarila, da je rezultate zadnjih let težko primerjati z rekordnim letom 2019, ko so pred filmska platna v Kinodvoru privabili več kot 130 tisoč gledalcev.

Da se število obiskovalcev v zadnjih mesecih povečuje, opažajo tudi v kinu Bežigrad. “Sprostili so se ukrepi, strah pred okužbo je ponehal, ljudje so željni dogodkov in prireditev. Prav tako so v kina končno začeli prihajati filmi, na katere smo čakali več kot dve leti,” predstavnica za odnose z javnostmi kina Bežigrad Nuša Gril zadovoljstva ne skriva. Bežigrajski kino je imel leta 2019 50 tisoč obiskovalcev, lani pa se je ta številka več kot razpolovila. Večina si je ogledala filme v kinu na prostem.

Skrbi jih prihodnost filmov za otroke

Tržni delež manjših kinodvoran v slovenskih mestih znaša kar 20 odstotkov in je glede na evropske razmere precej unikaten. Jure Matičič, vodja Mestnega kina Domžale in predsednik Art kino mreže Slovenije (AKMS), je podrobneje predstavil razmere v tej kulturni dejavnosti, ki se ponovno izboljšujejo. “Gre na bolje. Veliko je pomenilo že to, da so bile sproščene vse omejitve in da se v naša kina vračajo šole. Mi namreč veliko sodelujemo s šolami in pri programih filmske vzgoje,”  je povedal Matičič.

Po njegovih besedah prihod velikih kinematografov, kot je Cineplexx, na obisk manjših kinov bistveno ne vpliva. Razlogov za to je več. “Mestni kini so v številnih pogledih povsem drugačni od multipleksov, kjer je gledanje filmov izključno v funkciji zabave,” je razložil Matičič.

Tako manjši kini ne vrtijo samo filmov, temveč se ukvarjajo s filmsko vzgojo, organizirajo pogovore, delavnice in še vrsto drugih dejavnosti, ki celotno izkušnjo naredijo še bolj zanimivo. Ne gradijo pa le filmske kulture, temveč so zanimivi predvsem zato, ker ponujajo alternativo. Po Matičičevih besedah imajo torej mestni kini programe za drugo ciljno publiko kot multipleksi ponudniki in tudi sama struktura kina je drugačna. Ne gre za dvorane, kjer bi jedli pokovko in pili. Gre za kina, ki so domačni, prijetni, vzdušje je intimnejše in ravno to privlači gledalce.

V Sloveniji imamo sicer srečo, da je kljub majhnosti države in trga ponudba filmov pestra. “Dobimo precej dobrih filmov, tudi nagrajenih. Se pa seveda zgodi, da kakšnega filma, ki bi si ga želeli in ga publika pričakuje, ne dobimo. A ponudba je kljub vsemu raznovrstna,” pa je povedala Nina Ukmar iz Kosovelovega doma Sežana in članica Art kino Mreže. Po njenih besedah so v kinematografskih krogih predvsem zaskrbljeni nad prihodnjo ponudbo kakovostnih filmov za najmlajše. “Te filme je treba sinhronizirati. Tako mi kot distributerji si želimo, da sta prevod in sinhronizacija kvalitetna, kar predstavlja velik finančni zalogaj. Prav tu mora v sofinanciranje še bolj izdatno vstopiti država, saj gre zaradi filmske vzgoje za dejavnost v javnem interesu,” je poudarila

Kaj bi se dalo še izboljšati?

Da bi morala država več prispevati k ohranjanju filmske kulture, meni tudi Matičič. “Ne samo kina tudi distributerji se borijo za preživetje. Med epidemijo so kina preživela pravzaprav zgolj zato, ker jih financirajo lokalne skupnosti. Naša država ni pomagala še nič in v tem se razlikujemo od zahodne pa tudi od vzhodne Evrope. V Nemčiji bodo, denimo, kinematografi še do junija prejemali nadomestila za izpad prihodka v času epidemije. To pomeni, da kljub manjšemu obisku normalno poslujejo naprej, vlagajo v promocijo, tehnologijo, ki je ključna za preživetje. Pri nas je slika nekoliko drugačna. Sistemske pomoči kinematografom za vlaganje v program, promocijo, marketing, razvoj kadrov …  ni bilo,” je pri tem še opozoril Matičič.

Kino
Foto : Miloš Vujinović/BOBO

Naši sogovorniki so bili sicer enotni: Slovenci si radi ogledajo filme v kinodvoranah, saj gre za kakovostno preživljanje prostega časa, pogosto v družbi družine oziroma prijateljev. Tega pa ogled filmov na televizijskih zaslonih ne more nadomestiti. V Slovenskem filmskem centru (SFC) prav tako poudarjajo, da so kinodvorane osnovna infrastruktura, ki jo film potrebuje.

“V državi, v kateri produciramo filme in jih želimo gledati, potrebujemo kinodvorane, ki omogočajo dostopnost tako domačega filma kot tudi kinematografskih filmov iz celega sveta. Nove dvorane bodo tako lahko omogočile večjo pestrost filmske ponudbe kot tudi večje možnosti prikazovanja domačega filma,” so novega ponudnika pozdravili v SFC.

Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar