Začenja se kontroverzni glasbeni spektakel, a brez Slovenije. Nas kdo pogreša?

Ob jubilejni 70. obletnici Evrovizije se bodo nocoj v dunajski dvorani Wiener Stadthalle znova prižgale odrske luči največjega glasbenega tekmovanja v Evropi.

Avstrijska prestolnica prireditev gosti že tretjič v zgodovini, potem ko je vlogo gostiteljice prevzela tudi leta 1967 in 2015, po prvih dveh avstrijskih evrovizijskih zmagah. Mesto z bogato umetniško in glasbeno tradicijo bo tako znova prizorišče enega največjih glasbenih spektaklov na svetu.

Slovenija po 25 letih prekinja evrovizijsko tradicijo

Letos se bo za stekleni trofejni mikrofon potegovalo najmanj držav po letu 2004, in sicer 35, med njimi pa se po premoru na tekmovanje vračajo tudi Bolgarija, Moldavija in Romunija. Zaradi vnovičnega sodelovanja Izraela, ki kljub premirju v Gazi še vedno izvaja napade na palestinsko enklavo, se je za bojkot letošnje Evrovizije odločilo pet držav.

Poleg Islandije, Irske, Nizozemske in Španije na tekmovanju letos ne sodeluje niti Slovenija. To bo prvič po letu 2000, da domačih predstavnikov ne bo na evrovizijskem odru. Od prvega nastopa leta 1993 smo Evrovizijo izpustili le trikrat. Letos in leta 1994 ter 2000, ko je morala Slovenija tekmovanje zaradi slabih rezultatov izpustiti.

Po decembrski generalni skupščini članic Evropske radiodifuzne zveze (EBU), na kateri je dokončno postalo jasno, da bo Izrael tudi letos lahko sodeloval na tekmovanju, se je Slovenija odločila za bojkot iz etičnih razlogov.

"Moramo slediti svojim načelom in mislim, da je to pravilna pot. Včasih moramo biti na pravi strani zgodovine, in to je trenutek, ko smo na pravi strani zgodovine," je odločitev utemeljila predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Natalija Gorščak.

Spomnimo namreč, da je bila Slovenija ena od pobudnic razprave o spornosti izraelskega sodelovanja na tem glasbenem festivalu. Kljub številnim pozivom njenih članic, evropskih poslancev, umetnikov, nekdanjih evrovizijskih tekmovalcev in javnosti se EBU po začetku vojne v Gazi leta 2023 ni odločila za izključitev Izraela, čeprav je takšno usodo po začetku vojne v Ukrajini leta 2022 doživela Rusija.

EBU, ki se sooča z očitki o dvojnih merilih, se je kot organizatorka tekmovanja ob pritisku vztrajno branila s pojasnilom, da je Evrovizija nepolitičen glasbeni dogodek. Ob tem pa velja sicer dodati, da bo tudi letos glavni pokrovitelj prireditve izraelsko kozmetično podjetje Moroccanoil.

Oster odziv Amnesty International

Da je odločitev EBU, da Izraela ne izključi z Evrovizije, čeprav je po ruski invaziji suspendirala Rusijo, "dejanje strahopetnosti in dokaz očitnih dvojnih meril, ko gre za Izrael", je tik pred začetkom prvega polfinalnega večera, na katerem bo nastopil tudi izraelski predstavnik Noam Bettan, v izjavi za javnost poudarila generalna sekretarka Amnesty International Agnès Callamard.

"Namesto da bi EBU poslala jasno sporočilo, da imajo izraelski zločini nad palestinskim ljudstvom ceno, je Izraelu omogočila nastop na tem mednarodnem odru, čeprav še naprej izvaja genocid v Gazi, nezakonito okupacijo in apartheid. Evropska radiodifuzna zveza s tem izdaja vrednote Pesmi Evrovizije, ki temeljijo na nasprotovanju nestrpnosti, sovražnemu govoru in diskriminaciji. Obenem ignorira proteste svojih članic iz Španije, Irske, Nizozemske, Slovenije in Islandije, ki so se zaradi sodelovanja Izraela umaknile s tekmovanja. Navsezadnje je EBU izdala načela človečnosti," je bila ostra v odzivu.

Callamard je med drugim še dodala, da so mednarodna sodišča ter resolucije Generalne skupščine Združenih narodov in Varnostnega sveta ZN v zadnjih desetletjih Izrael večkrat obsodili zaradi številnih hudih kršitev mednarodnega prava. "Pesmi in blišč ne smejo zasenčiti ali preusmeriti pozornosti od izraelskih grozodejstev in trpljenja Palestincev. Dokler genocid še traja, Izrael na evrovizijskem odru ne bi smel imeti prostora," je sporočila.

Namesto Evrovizije poseben program

Bojkot tekmovanja bo RTV Slovenija v naslednjih dneh izražala tudi tako, da nobenega od treh evrovizijskih večerov ne bo prenašala v živo. Namesto glasbenega spektakla, ki pred televizijske zaslone privabi oboževalce po vsem svetu, bo med 10. in 20. majem ponudila poseben tematski programski sklop Glasovi Palestine. V njem bo skozi filme, dokumentarne filme, pogovorne oddaje in analize osvetljevala zgodbe ljudi ter širši kontekst aktualnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

Nocoj, ko se bo v razprodani dunajski dvorani odvil prvi polfinalni večer, bo tako na drugem programu TV Slovenija predvajan z oskarjem nagrajeni dokumentarni film Edina zemlja, ki spremlja palestinskega aktivista in njegovo zavezništvo z izraelskim novinarjem.

V četrtek, 14. maja, ko bodo evrovizijski navdušenci drugod po svetu lahko spremljali drugi polfinalni večer, bo na prvem programu TV Slovenija predvajana oddaja Dosje, avtorjev Boštjana Anžina in Barbare Vidmajer, ki se posveča aktualnim razmeram okoli Izbora za Pesem Evrovizije.

Oddaja ob 70-letnici evrovizijskega tekmovanja bo po napovedih ustvarjalcev odprla vprašanja o vlogi politike, etičnih dilemah sodelujočih radiotelevizij, razpravah o glasovalnem sistemu ter različnih pogledih – od zagovornikov do nasprotnikov bojkota. Poseben poudarek bo namenila tudi prihodnosti tekmovanja, ki se nenehno spreminja in širi.

V soboto, 16. maja, ko se bo odvil sklepni večer evropskega glasbenega dogodka, pa bo na prvem programu TV Slovenija predvajan dokumentarni film Sobivanje, pa kaj še!, ki skozi osebno zgodbo izraelske aktivistke odpira vprašanja sobivanja in razočaranja nad mirovnimi procesi.

O odločitvi RTV Slovenija, ki je sledila napovedi, da Slovenija na evrovizijski izbor ne bo poslala svojega predstavnika, so se, kot smo poročali, razpisali tudi v tujini. Britanski Guardian je med drugim zapisal, da bo Slovenija uvedla "programski mrk za največji glasbeni televizijski dogodek v živo na svetu", novico o tem so pripravili tudi na največji britanski komercialni televiziji ITV News.

Strožji varnostni ukrepi

Čeprav nekateri menijo, da se je festival, ki je nekoč veljal za dogodek, ki je v treh majskih večerih skozi glasbo, ples in smeh povezoval staro celino, znašel v eni najresnejših kriz doslej, se evrovizijska karavana kljub številnim političnim in družbenim polemikam nadaljuje. Pri naših severnih sosedih je tako že vse pripravljeno na veliki glasbeni šov, ki ga pogosto bolj kot same skladbe zaznamujejo ekstravagantni nastopi, nenavadni kostumi ter bizarne ali humorne točke, ki se za dolga leta vtisnejo v kolektivni spomin evropskega občinstva.

V nedeljo se je pred dunajsko mestno hišo, na znamenitem Rathausplatzu, tako tudi uradno začel evrovizijski teden. Predstavniki letošnjega tekmovanja so se zbrali na tradicionalni otvoritveni slovesnosti, kjer so se sprehodili po 200 metrov dolgi turkizni preprogi. Po navedbah urednika portala Evrovizija.com Alesha Maatka, ki se trenutno mudi na prizorišču, je bil trg pred dunajsko mestno hišo nabito poln. Večina nastopajočih je poudarjala podobno sporočilo – navdušenje, ponos in zadovoljstvo nad organizacijo.

Energija pred začetkom prireditve je, kot je za N1 povedal Maatko, za zdaj dobra. "V nekaterih delih mesta se še ne čuti pravo evrovizijsko vzdušje, ker se je vse skupaj pravzaprav šele začelo. Če pa letošnje dogajanje pred dvorano Wiener Stadthalle primerjam s tistim pred enajstimi leti, ko je bila Evrovizija nazadnje na Dunaju, so letos varnostni ukrepi precej strožji. Že sama dvorana je veliko bolj zavarovana, policijski video nadzor se začne že pri metro postaji Stadthalle, ki je le nekaj metrov stran od prizorišča. Tega takrat ni bilo, zato je občutek varnosti oziroma nadzora letos bistveno izrazitejši," je povedal.

Tudi nedeljska otvoritvena slovesnost je po besedah evrovizijskega poznavalca minila brez napetosti. Ni bilo slišati žvižgov, prav tako nobenih večjih incidentov, v primerjavi z lani, ko so izraelsko predstavnico Yuval Raphael na evrovizijski paradi pred baselsko mestno hišo pričakali podporniki Palestine s propalestinskimi transparenti.

In če so evrovizijsko dogajanje v zadnjih letih na prizorišču in njegovi okolici spremljali propalestinski protesti (lani sicer precej manj množično kot leto prej), organizatorji letos za zdaj takšnih težav nimajo. Razlog je verjetno tudi v državi gostiteljici, ki je zaradi svoje pretekle zgodovine bolj naklonjena Izraelu.

Spomnimo, da je ob vse glasnejših pozivih k izključitvi Izraela avstrijski kancler Christian Stocker odločno podprl sodelovanje te države na mednarodnem tekmovanju. Menil je namreč, da bi bila izključitev Izraela usodna napaka, ki je ne bi podprl že zaradi vloge, ki jo je Avstrija igrala v holokavstu med drugo svetovno vojno. Avstrija je med drugim poslala tudi jasno sporočilo z ultimatom, da tekmovanja, če na njem ne bo Izraela, ne bo izvedla.

Izraelci zaskrbljeni?

Po oceni Maatka tokratno evrovizijsko dogajanje ne poteka v senci geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu.

"Zdi se mi, da je letošnje okolje bolj naklonjeno Izraelu. Je pa res, da iz Izraela že prihajajo prve informacije oziroma poročanja v medijih, da naj bi bili nekoliko zaskrbljeni zaradi trenutnega dogajanja na evrovizijskih stavnicah, na katerih vodi Finska. Znano namreč je, da imajo države, ki so severneje v Evropi, večji odpor do sodelovanja Izraela. Obstajajo celo ugibanja, da jih skrbi, da v primeru finske zmage prihodnje leto morda sploh ne bi sodelovali. Poleg tega se je v medijih pojavila tudi informacija, da naj bi EBU že opozorila izraelsko javno televizijo glede praks oglaševanja in pozivanja gledalcev h glasovanju za Izrael. Kaj točno so s tem mislili, še ni znano. Smo pa novinarji prejeli obvestilo, da bo direktor EBU Martin Keith Green v četrtek sklical posebno novinarsko konferenco, na kateri bodo odgovarjali tudi na ta vprašanja," je za N1 pojasnil sogovornik.

Medtem pa domače oboževalce evrovizijske popevke predvsem skrbi nesodelovanje Slovenije in bojazen, da bi Evropa pozabila na nas. Urednik evrovizijskega portala Maatko je za N1 dejal, da je "strah" povsem odveč.

"Že večkrat se je zgodilo, da kakšna država zaradi finančnih razlogov ni sodelovala na tekmovanju. Trenutno se mi ne zdi, da bi Slovenijo posebej pogrešali. Seveda obstajajo oboževalci, ki imajo radi Slovenijo in našo prisotnost pogrešajo, a v širšem smislu se to verjetno ne bo močno poznalo," je poudaril. Po njegovem mnenju je to še bolj očitno po prvem in drugem predizboru, ko posamezne države izpadejo in se hitro pozabi, kdo je sploh sodeloval.

"Z odsotnostjo vseeno nekaj izgubimo"

Legendarna slovenska pevka Nuša Derenda, ki je leta 2001 v danskem Köbenhavnu s sedmim mestom Sloveniji pripela eno najboljših uvrstitev na Evroviziji, prav tako meni, da letošnja odsotnost Slovenije še ni razlog za skrb.

"Če gre samo za eno leto, se mi to ne zdi problematično, dolgoročno pa bi bilo škoda, da Slovenija ne bi več sodelovala. Včasih je kakšna pavza morda celo dobrodošla, ker imajo ljudje različna mnenja o tem tekmovanju. V obdobju Eme in Evrovizije namreč pogosto poslušamo komentarje, zakaj sploh sodelujemo. Po drugi strani pa si glasbeniki želijo priložnosti za predstavitev. Ema ni pomembna samo zaradi Evrovizije, ampak tudi zato, ker omogoča predstavitev novih izvajalcev in pesmi. Festivalov, kjer bi se domači glasbeniki lahko pokazali širši javnosti, pri nas ni veliko," je pojasnila za N1.

Dodala je, da se ji načeloma zdi dobro, da Slovenija na takšnem tekmovanju sodeluje, a opozorila, da udejstvovanje na Evroviziji pomeni za izvajalca tudi velik finančni in organizacijski zalogaj. "Slovenija je majhna država in naši glasbeniki se že sicer težko prebijejo v tujino. Evrovizija pa vendarle ponuja neko platformo, kjer se lahko pokažemo širši Evropi," je ocenila Derenda.

Ob tem je spomnila na uspeh skupine Joker Out, ki je svoj evrovizijski nastop unovčila za uspešen preboj na mednarodni trg. "V zadnjih letih smo imeli tudi nekaj lepih zgodb. Nekatere pesmi evrovizijski oboževalci vzamejo za svoje in ostanejo priljubljene še dolgo po tekmovanju. Tudi iz lastne izkušnje lahko povem, da je bila pesem Energy precej prepoznavna in jo še danes vrtijo po evrovizijskih klubih in dogodkih po Evropi. Sama sem večkrat gostovala na dogodkih evrovizijskih fanklubov in tam vidiš, da je Slovenija vendarle pustila svoj pečat. Imeli smo kar nekaj pesmi, ki so ostale v spominu, čeprav niso dosegle vrhunskih uvrstitev. Zato menim, da z odsotnostjo vseeno nekaj izgubimo," je za N1 še povedala pevka Nuša Derenda.

Kaj si lahko obetamo od letošnje Evrovizije?

Kaj si po vsem napisanem torej sploh lahko obetamo od letošnje Evrovizije? Kljub temu da si slovenski gledalci prireditve ne bodo mogli ogledati prek televizijskega prenosa, bodo lahko prireditev spremljali na platformi za pretočne vsebine YouTube.

V nocojšnjem prvem predizboru se bo predstavilo 15 držav, in sicer Moldavija, Švedska, Hrvaška, Grčija, Portugalska, Gruzija, Finska, Črna gora, Estonija, Izrael, Belgija, Litva, San Marino, Poljska in Srbija. Kot članici ‘velikih pet’ se bosta predstavili še Nemčija in Italija, ki bosta v tem večeru tudi sodelovali pri glasovanju. V sobotni finale se bo uvrstilo deset držav.

Kaj pravijo stavnice? Te trenutno preboj v finale napovedujejo Finski, Grčiji, Izraelu, Švedski, Hrvaški, Moldaviji, Srbiji, Litvi, Poljski in Črni gori.

Največ možnosti za zmago na Evroviziji stavnice trenutno napovedujejo finskima predstavnikoma Lindi Lampenius in Petu Parkkonenu. A do sobotnega finala je še dolga in do takrat se lahko stavnice še premešajo.

Čeprav Slovenci letos ne bomo navijali za "naše", pa kljub temu evrovizijski oder ne bo povsem brez slovenskega pečata. Luksemburg bo namreč zastopala pevka slovenskih korenin Eva Marija Kavaš Puc, ki se predstavlja pod umetniškim imenom Eva Marija. 20-letnica, ki je začela nastopati pri 14 letih, se je v Luksemburgu rodila očetu Ljubljančanu in mami Prekmurki. Nastopila bo v drugem predizboru v četrtek.

Vse tri evrovizijske večere bosta povezovala pevka in voditeljica Victoria Swarovski in igralec Michael Ostrowski.