Oglaševanje

Zakaj nas razmišljanje utruja? Znanstveniki menijo, da vedo

Kamilo Lorenci
16. nov 2026. 05:11
utrujeni študent
Foto: PROFIMEDIA

Vsi, ki pri delu ali študiju morajo veliko razmišljati, vedo, da je to lahko zelo utrujajoče.

Oglaševanje

Že dolgo je prisoten mit o tem, da je utrujajoče zgolj fizično delo, utrujenost, o kateri govorijo tisti, ki morajo pri svojem delu ali študiju dolgo in intenzivno razmišljati, pa velja za "drugorazredno", celo "izmišljeno" ali pa jo pripisujejo "pomanjkanju volje".

Vendar vsak, ki mora veliko razmišljati, ve, da je tudi razmišljanje lahko zelo naporno in utrujajoče.

Črke ali številke se začnejo megliti, misli začenjajo tavati, celo najpreprostejše miselne naloge nenadoma postanejo težke.

Po več urah kognitivnega dela um včasih preprosto odpove.

Zakaj torej razmišljanje tako utrudi, čeprav telo običajno skoraj ni zaposleno?

Ena od možnih razlag bi se lahko skrivala v samih možganih. Intenziven miselni napor spremeni presnovo določenih živčnih celic, to pa bi lahko pojasnilo, zakaj motivacija po dolgotrajnem miselnem delu znatno upade, piše portal Smartup News, ki poroča o raziskavi, ki so jo opravili raziskovalci Univerzitetne bolnišnice v nemškem Würzburgu pod vodstvom prof. Alexandra Soutscheka.

Znanstveniki, ki so svoje ugotovitve objavili v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), so raziskovali prav povezavo med presnovo možganskih celic in napornim razmišljanjem.

Da bi raziskali to povezavo, so raziskovalci sodelujoče prosili, naj opravijo miselno zahtevno nalogo, pri kateri so morali uporabljati delovni spomin, torej sposobnost, da si za kratek čas zapomnimo informacije in jih sproti obdelujemo.

Naloga je trajala 20 minut. V tem časi pa so raziskovalci pri nekaterih udeležencih med nalogo dodatno spodbujali delovanje prefrontalne skorje z neinvazivno možgansko stimulacijo. Drugi so bili deležni navidezne stimulacije, ki je služila za primerjavo.

Rezultat je bil, da so se stimulirani udeleženci bolje odrezali pri nalogi, a so se po njen bili manj pripravljeni ponovno umsko naprezati.

Možgani res "ne morejo več"

Kako so to ugotovili?

Po končani spominski nalogi so raziskovalci udeležencem ponudili izbiro. Lahko so se odločili za še eno, lažjo nalogo, za katero bi prejeli manjšo denarno nagrado, ali pa za zahtevnejšo, ki bi jim prinesla več denarja.

Tako so lahko preverili, koliko dodatnega miselnega napora so bili pripravljeni vložiti za večjo nagrado.

Pokazalo se je, da so udeleženci, katerih možgane so med prvo nalogo dodatno stimulirali, pozneje redkeje izbirali zahtevnejše naloge. Čeprav so se torej sprva odrezali bolje, so bili po koncu miselnega napora manj pripravljeni znova intenzivno razmišljati.

Raziskovalci so to razumeli kot znak večje miselne oziroma motivacijske utrujenosti. Udeleženci niso nujno izgubili sposobnosti za zahtevno razmišljanje, temveč predvsem pripravljenost, da bi se znova naprezali.

utrujena znanstvenica
Foto: PROFIMEDIA

Kaj se dogaja v možganih?

Da bi odgovorili na to vprašanje, so znanstveniki pred miselno obremenitvijo in po njej uporabili magnetnoresonančno spektroskopijo. Gre za posebno vrsto slikanja z magnetno resonanco, ki omogoča merjenje koncentracij nekaterih kemičnih snovi v možganih.

Ugotovili so, da se je pri udeležencih, katerih možgane so dodatno stimulirali, v prefrontalni skorji povečala koncentracija glutamata in z njim povezanih snovi.

Še zanimivejše pa je bilo, da so bile te kemične spremembe povezane z manjšo pripravljenostjo za nadaljnji miselni napor.

Raziskovalci zato domnevajo, da bi lahko bila miselna utrujenost vsaj deloma posledica sprememb v presnovi možganov.

Intenzivnejše delovanje živčnih celic bi lahko povzročilo kemične spremembe, zaradi katerih se nam nadaljnje razmišljanje zdi vse bolj naporno.

"Izboljšanje naše miselne zmogljivosti ima svojo ceno. Po povečanem naporu smo še bolj izčrpani," je ugotovitve v sporočilu Univerzitetne klinike Würzburg pojasnila raziskovalka Hongmej Šja.

Vodja raziskave Alexander Soutschek pa je poudaril, da miselna utrujenost ni zgolj vprašanje volje, temveč je povezana tudi z biološkimi omejitvami možganov.

So znanstveniki odkrili vzrok miselne utrujenosti?

Ne povsem, kljub temu pa raziskava ponuja zanimivo razlago občutka, ki ga poznajo številni študenti in ljudje z miselno zahtevnim delom, ki včasih rečejo "Ne da se mi več razmišljati!".

S temi besedami pravzaprav izrečejo točno to, kar so ugotovili znanstveniki: po dolgotrajni koncentraciji nam lahko zmanjka volje za nadaljnje razmišljanje, čeprav fizično skoraj nismo bili dejavni.

Kaj te ugotovitve pomenijo za vsakdanje življenje?

Za ljudi, ki vsak dan delajo z intenzivno koncentracijo dlje časa, je še posebej zanimiva ugotovitev, da višja mentalna zmogljivost ne pomeni nujno tudi večje vzdržljivosti.

Vendar pa ni bilo raziskano, ali redni odmori vplivajo na ta mehanizem. Poleg tega statistična povezanost (korelacija) med glutamatom in utrujenostjo še ne zagotavlja prepričljivega dokaza, da je koncentracija glutamata tista, ki miselno utrujenost tudi povzroča.

Bi pa lahko bile v prihodnosti te ugotovitve pomembne za bolezni, pri katerih bolniki občutijo izrazito utrujenost.

Mednje spadajo ADHD, depresija in sindrom kronične utrujenosti. Vendar pa ostaja nejasno, ali pri teh stanjih potekajo primerljivi procesi, piše portal SmartUp News.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih