Znanstveniki opozorili mondeno evropsko letovišče: "Pripravite se na cunami"

V naslednjih 30 letih bi vsaj meter visok cunami skoraj zagotovo lahko prizadel Azurno obalo, svarijo strokovnjaki. Čeprav se zdi nizek, je lahko smrtonosen.
Francoska riviera je eden tistih krajev, kjer skoraj nihče ne pomisli na cunamije. Tveganje velja za majhno, v Sredozemlju skoraj nezaslišano.
Vendar zgodovinski zapisi kažejo, da so francosko riviero takšni valovi že prizadeli, novi izračuni pa kažejo, da ta nevarnost še vedno obstaja, piše portal Smart Up News.
Na resno nevarnost cunamija v sredozemski regiji opozarja tudi Unesco. Po podatkih organizacije je verjetnost cunamija, visokega vsaj en meter, v naslednjih 30 letih skoraj stoodstotna.
Sredozemlje takoj za Pacifikom po ogroženosti zaradi cunamijev
Sredozemlje je med regijami z največ zgodovinsko dokumentiranimi cunamiji na svetu. Je na drugem mestu takoj za območjem Pacifika.
Med 16. stoletjem in začetkom tega tisočletja so francoske oblasti zabeležile približno 20 cunamijev.
Najbolj znan je bil cunami, ki je prizadel Nico, Cannes in Antibes oktobra 1979. Takrat se je v bližini niškega letališča zrušil del podvodnega gradbenega projekta. Umrlo je osem ljudi, Antibes, Cannes in Nica pa so utrpeli hudo škodo.
Tudi potres v Boumerdèsu v Alžiriji leta 2003 je imel posledice tudi na jugu Francije: v osmih marinah se je gladina vode znižala za do 1,5 metra, močni tokovi pa so poškodovali čolne.
Spodaj si lahko ogledate animacijo cunamija, ki je prizadel območje Azurne obale leta 1979
Že meter visok cunami je lahko smrtonosen, a ne zaradi višine
Čeprav se meter visok cunami morda ne zdi velik, pa je lahko zelo nevaren.
Za razliko od dviga vodne gladine ob neurju se voda ne dviguje postopno, cunami pa pogosto pride zelo hitro in z ogromno energijo.
Običajno tudi ne pride v enem samem valu, pač pa v več zaporednih valovih.
Pri cunamijih tako pogosto ni največja težava višina vala, ampak nenadni in izjemno močni tokovi.
Že en meter visok cunami lahko ustvarja tokove s hitrostmi več deset kilometrov na uro.
Takšni tokovi pa lahko podirajo ljudi in drevesa, odnašajo vozila in povzročijo utopitve, poškodujejo pa lahko tudi obalno infrastrukturo, posebej v marinah, pristaniščih ter na promenadah ob morju.
Naraslo morje pa lahko ujame ljudi tudi v podzemnih prostorih ali garažah.
Lažna opozorila pred cunamijem na družbenih omrežjih lani povzročila zaskrbljenost
Leta 2025 so se na družbenih omrežjih, predvsem na TikToku pojavila lažna opozorila, da bo 10. julija močan, celo katastrofalen cunami prizadel Nico in druga letovišča na Azurni obali.
Eno od "opozoril" si lahko ogledate pod tem tekstom.
V njem avtor opozarja na govorice o domnevnem cunamiju in jih povezuje z napovedanim potresom v Sredozemlju. Ob tem omenja tudi velike valove dan prej na plaži v Nici, kjer je po njegovih besedah umrl 70-letni moški, gledalce pa poziva k previdnosti in naj ob morebitnih opozorilih ostanejo doma.
Francoski meteorologi in civilna zaščita so poudarili, da ni bilo zaznanih nobenih neobičajnih seizmičnih aktivnosti, niso izdali opozoril pred cunamijem in da ni bilo nobenih znanstvenih dokazov za napovedano katastrofo.
Kljub temu so lažna opozorila in govorice povzročili precejšnjo zaskrbljenost med turisti in prebivalci. Nekateri so celo odpovedovali počitnice na Azurni obali.
Velik problem: kratek čas od opozorila do nevarnih valov
Kot eno največjih težav raziskovalci vidijo izjemno kratek čas od prvega opozorila do prihoda prvih valov. V nekaterih scenarijih, ki so jih preučevali, ta čas znaša celo manj kot 10 minut, so zapisali avtorji iz univerze v Montpellieru v raziskavi, nedavno objavljeni v reviji The Conversation.
To še posebej velja za Ligursko morje med Korziko in Italijo, kjer obstajajo aktivni podvodni geološki prelomi, več podvodnih pobočij na tem območju pa velja za nestabilne.
Prihod cunamijev iz severne Afrike bi trajal nekoliko dlje. Valovi bi lahko dosegli francosko riviero v manj kot 90 minutah.
V Franciji sicer že od leta 2012 obstaja nacionalni sistem za opozarjanje na cunamije, imenovan Cenalt.
Ta zazna nevarne potrese in posreduje opozorila v manj kot 15 minutah. Za lokalne cunamije je tudi ta hitrost pogosto nezadostna.
Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay zato opozarja: "Samo alarm ni dovolj."
Obalne skupnosti morajo biti pripravljene in sposobne hitrega odziva. Analiza opozarja tudi na drugo težavo: prvi val ni vedno najmočnejši.
Cunamiji so pogosto sestavljeni iz več valov, ki drug za drugim udarijo ob obalo.

Prizadetih bi bilo več sto tisoč ljudi
Regija danes velja za še posebej ranljivo.
Glavni razlogi po mnenju znanstvenikov so gosto pozidana obalna mesta, ozke plaže in prometne poti ter veliko turistov.
Prizadeto območje bi lahko obsegalo približno 1.700 kilometrov obale, 187 mest in najmanj 164.000 prebivalcev.
Poleti bi se to število lahko povečalo na do 835.000 obiskovalcev plaž. Raziskovalci ocenjujejo, da je v glavni sezoni samo na plažah v Nici in bližnji okolici med 10.000 in 87.000 ljudi.
Francoske oblasti so zato opredelile posebna nevarna območja.
Ta zajemajo obalna območja pod petimi metri nadmorske višine in do 200 metrov od morja. Ob rečnih ustjih se območje razteza do 500 metrov v notranjost.
Nica se že pripravlja
Raziskovalci iz laboratorija za geografijo in prostorsko načrtovanje na univerzi v Montpellieru so tako skupaj z oblastmi razvili nove načrte za evakuacijo ljudi.
Ukrepi so del Unescovega programa "Pripravljeni na cunami", katerega cilj je boljša priprava obalnih skupnosti.
Tako so s pomočjo algoritmov izračunali in predvideli najhitrejše možne poti za pobeg, pri čemer so upoštevali dejavnike, kot so hitrost hoje, ozke prehode, stopnice, ovire in pretok obiskovalcev.
Kartirali so skoraj 100 varnih zatočišč, od februarja letos pa ima Nica prvič postavljene tudi posebne opozorilne znake pred cunamijem.
Ustvarili so tudi digitalne zemljevide, ki prikazujejo evakuacijska območja in varne poti. Šole in oblasti zdaj vadijo postopke v sili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje