Doslej še nihče ni znal izračunati, kako stare so zvezdaste sipine – nekakšne "peščene gore", ki jih najdemo v puščavah pri nas, pa tudi na Marsu. Zdaj obstaja način, kako to narediti.
Na jugovzhodu Maroka v “peščenem morju” Erg Chebbi obstaja sipina s poetičnim imenom Lala Lallia, kar v jeziku avtohtonih prebivalcev pomeni “najvišja sveta točka”.
To, da ima sipina, visoka 100 in široka 700 metrov svoje ime, nam pove, da je očitno zelo stara. Koliko, doslej ni vedel nihče. Zdaj pa so znanstveniki odkrili način, s katerim je starost sipin mogoče določiti, piše britanski BBC.
Zvezdaste (ali piramidaste) sipine, kakršna je Lala Lallia, najdemo v Afriki, Aziji, Severni Ameriki in celo na Marsu. Tako so poimenovane zaradi svoje značilne oblike. Visoke so lahko tudi več sto metrov, nastajajo pa zaradi nasprotnih vetrov, ki spreminjajo smer. Zaradi tega se njihova oblika in višina neprestano spreminja, poleg tega pa tudi “potujejo” po puščavi.
Kot je za BBC povedal profesor Geoff Duller z univerze Aberystwyth, se Lala Lallia po maroški puščavi premika s hitrostjo 50 centimetrov na leto. Morda se ne zdi veliko, toda v nekaj tisočletjih to nanese na kar nekaj kilometrov.
Skrivnost, skrita v kristalih peščenih zrn
Znanstveniki danes vedo, da je Sahara, katere del je Erg Chebbi, stara vsaj 4,6 milijona let, piše spletna stran Sci News.
Koliko pa so stare peščene vzpetine v njej, pa ni znal izračunati nihče. Zdaj so znanstveniki prišli na idejo, da bi za določitev starosti zvezdne sipine uporabili tehniko, imenovano luminiscenčno datiranje, s pomočjo katere lahko izračunajo, kdaj so bila zrna peska nazadnje izpostavljena dnevni svetlobi.
Profesor Duller je pojasnil, da lahko peščena zrna v pesku razumemo kot “majhne akumulatorske baterije”. V svojih kristalih namreč hranijo energijo, ki izvira iz radioaktivnosti v naravnem okolju. Dlje ko je pesek zakopan, več radioaktivnosti je izpostavljen in več energije se v njem nabira. To energijo pa lahko zaznajo z opazovanjem v laboratoriju, kjer zrna analizirajo pri šibki rdeči svetlobi, podobno kot v staromodni temnici za razvijanje fotografij. “V našem temnem laboratoriju vidimo svetlobo teh peščenih zrnc. Svetlejša kot je svetloba, starejša so zrna sedimenta in dlje časa je minilo, odkar so bila zakopana,” je povedal profesor Duller.
Starost sipin lahko pomaga razvozlati nekdanje podnebje
Pri vzorcih vzetih iz Lala Lallie, so ugotovili, da je sipina v Maroku nastala pred 13.000 leti.
Po začetnem nastanku je za približno 8.000 let prenehala rasti, nato pa se je v zadnjih nekaj tisoč letih hitro širila, so še ugotovili.
Podatki o starosti sipin znanstvenikom pomagajo razumeti tudi, kakšni vetrovi so jih ustvarili in s tem razvozlati, kakšno je bilo podnebje tistega obdobja, pravi profesor Duller, ki je raziskavo objavil skupaj s profesorjem Charlesom Bristowom z univerze Birkbeck.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!