Celiakija je kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki se večinoma pojavi v prvih letih življenja. Njeni simptomi so lahko zelo raznoliki in nespecifični, zato bolezen pogosto ostane nediagnosticirana. Še danes je edino zdravilo oziroma učinkovita terapija brezglutenska dieta. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega društva za celiakijo Mitjo Kozarjem, ki je imel z boleznijo osebno izkušnjo tudi v družini.
V maju, natančneje 16. maja, obeležujemo mednarodni dan celiakije. To je kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten.
Gluten lahko povzroči okvaro sluznice tankega črevesa, kar vodi v zmanjšano funkcijo črevesa in motnje v absorpciji hrane. Bolniki imajo lahko zato prebavne motnje, pogosto pa pride tudi do pomanjkanja mineralov in vitaminov, navajajo v Slovenskem društvo za celiakijo, ki deluje od leta 1988.
Največji problem je po besedah predsednika društva Mitje Kozarja neodkrita celiakija, ki je je po ocenah strokovnjakov od 75 do 80 odstotkov. “Če sta med sto ljudmi eden ali dva z diagnosticirano celiakijo, moramo vedeti, da je v tej isto skupini stotih ljudi še vsaj pet ali šest ljudi, ki jo imajo, a tega ne vedo,” pripoveduje Kozar.
Dodal je, da imata tako njegov sin kot hčerka gen za celiakijo, a izrazil se je le pri sinu. “Ko je bil star dve leti, je imel hude težave, ki so trajale tri tedne. Od postavljene diagnoze naprej se stoodstotno držimo brezglutenske prehrane in nima nobene težave več. Bolnik s celiakijo, ki se strogo drži diete, se razvija normalno in normalno tudi živi. Preventiva je tudi petkrat cenejša kot kurativa, to poskušamo v društvu predstaviti odločevalcem. Zato se trudimo z ozaveščanjem,” dodaja.
Simptomov je nešteto
Simptomi pri celiakiji niso enoznačni. Praviloma se pojavijo v treh do šestih mesecih od začetka uživanja jedi, ki vsebujejo gluten, bolezen pa lahko izbruhne šele po mesecih, ali celo po nekaj letih. Najbolj klasični simptomi, kot so driska, napenjanje, bolečine v trebuhu in hujšanje, so prisotni le pri manjšem deležu obolelih.
V društvu opozarjajo, da so veliko pogostejši atipični simptomi ali pa samo en izrazit simptom, kot na primer zastoj pri rasti in pridobivanju telesne teže, pomanjkanje apetita, zaprtje, slabokrvnost, pomanjkanje vitamina D, upad kostne mase, razdražljivost, glavobol, utrujenost, poškodbe zobne sklenine, izpadanje las … “Celiakiji pravijo tudi kameleonska bolezen, saj je se pokaže na toliko različnih načinov. Nekateri imajo luskavico, drugi drisko, tretji napihnjeni trebuh, spet drugi slabost, eni ne morejo hoditi,” opisuje Kozar.
Najpogostejša dermatološka sprememba pri celiakiji pa je tako imenovana Duhringova bolezen (dermatitis herpetiformis), ko se na licih in na zunanji strani komolca in kolena ter na zadnjici pojavijo srbeči žuljasti izpuščaji.
Kako diagnosticirati bolezen?
Obstajajo tri temeljne preiskave za ugotavljanje obolenja s celiakijo – serološki pregled, biopsija tankega črevesa in genetska preiskava.
Pri serološkem pregledu lahko odvzem krvi opravite v specialistični gastroenterološki ambulanti ali pri osebnem zdravniku, prav tako pa je možno narediti hiter test, ki se dobi brez recepta v lekarni.
V Slovenskem društvu za celiakijo menijo, da so ti hitri testi najbolj primerna metoda za presejanje celiakije, saj testiranje ne predstavlja nobene obremenitve za posameznika.
Odgovore na pogosto zastavljena vprašanja o celiakiji najdete tukaj.
Potem je tu histološka potrditev bolezni, za kar je potreben odvzem vzorca sluznice tankega črevesa ob endoskopski preiskavi zgornjih prebavil. Tako se ugotovi vnetje in značilna atrofija resic črevesa, kar onemogoča normalno absorpcijo zaužitih snovi.
Kot zadnja pa je tukaj še genetska preiskava – čeprav je celiakija praviloma genetsko pogojena, še ni raziskano, kdaj in zakaj izbruhne. Tako je genetska preiskava samo dopolnilna, saj nagnjenost k obolenju še ne pomeni, da se bo to tudi zares zgodilo.
“Problem je, da se je bolezen pri nas začela odkrivati šele v drugi polovici osemdesetih let. Tako marsikdo starejši živi z neodkrito boleznijo – v mariborskem domu starejših Danice Vogrinec ni niti ene potrjene celiakije,” še opozarja Kozar.
Zdravila ni, tu je samo prehrana
Edino, kar lahko bolnik stori, je, da iz prehrane popolnoma izloči gluten. To pomeni, da so prepovedani prehranski izdelki iz pšenice, rži, ječmena ovsa in pire. Prepovedana so tudi vsa živila iz omenjenih žit: moka, zdrob, kruh, drobtine, keksi, testenine, zakuhe, pecivo, omake in podobne jedi.
Bolniki s celiakijo lahko jedo jedi, ki so zagotovo brez glutena, kot je krompir, koruza, riž, soja, ajda, rumeni fižol, gotove jedi iz janeževe moke ter pšenični škrob brez beljakovin, kot tudi živila, ki so bila testirana in so označena kot brezglutensko živilo.
Tisti, ki se brezglutenske diete natančno držijo, težav načeloma ne bi smeli imeti. Popolna obnova sluznice tankega črevesa je odvisna od stopnje atrofije in starosti bolnika, traja pa od šest mesecev do največ tri leta. A do bistvenega izboljšanja stanja bolnika običajno pride že mesec dni po uvedbi diete brez glutena.
Na srečo je pri nas izbira brezglutenskih živil velika. “Pri nas res dobiš že vse, ponudba pa se vsako leto poveča,” pozitivno stvar za konec izpostavlja Kozar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!