Strma rast cen energentov: pred Evropo hladna in draga zima

Gospodarstvo 08. Okt. 202110:46 > 11:22
Delite:
Visoki stroški ogrevanja, energetski vavčerji
Foto: Profimedia

Evropske vlade so sprejele ukrepe v skupni vrednosti približno deset milijard evrov, s katerimi želijo ublažiti učinke strme rasti cen plina in elektrike na svetovnih borzah. Vendar pa bi podražitev energentov lahko to zimo prebivalcem EU povzročila 100 milijard evrov dodatnih stroškov.

Strm porast cen plina in elektrike v Evropi napoveduje hladno in drago zimo, opozarja Bloomberg. Nekatere vlade se trudijo z različnimi ukrepi zaščititi državljane pred strmoglavim naraščanjem stroškov, vendar je vprašanje, ali bodo ti dovolj učinkoviti glede na obseg krize.

Kot smo poročali, dvigovanje cen elektrike v Evropi povzročajo predvsem emisijski kuponi, ki dražijo elektriko, proizvedeno iz fosilnih goriv, porast cen zemeljskega plina pa močno povpraševanje v Aziji, zastoji pri dobavah ruskega plina v Evropo ter tudi mrzla pretekla zima, ko so dobavitelji dodobra izčrpali zaloge.

Evropske vlade so sprejele ukrepe v skupni vrednosti približno deset milijard evrov, s katerimi želijo ublažiti učinke dviga cen. Vendar pa bi podražitev energentov lahko to zimo prebivalcem EU povzročila 100 milijard evrov dodatnih stroškov, ocene grške vlade in nekaterih analitikov povzema Bloomberg. Povprečno evropsko gospodinjstvo bi lahko letošnjo zimo plačevalo tudi nekaj sto evrov več za plin in elektriko.

Grška ministra za finance in energijo sta v pismu vodjo evroskupine Paschala Donohoeja opozorila, da bi dodatni stroški za potrošnike lahko narasli na sto milijard evrov in da številni državljani ne bodo mogli poravnati višjih računov. To pa bo povzročilo energetsko revščino, sta zapisala ministra in pozvala k skupnemu evropskemu mehanizmu, ki bi državljane zavaroval pred velikim nihanjem cen.

“Porast cen plina in elektrike, kakršnemu še nismo bili priča, je izjemen izziv za vse države članice EU, s katerim se ne moremo kosati izključno na nacionalni ravni,” sta ministra še zapisala v pismu.

Višji stroški pa ne bodo vplivali samo na evropska gospodinjstva, ampak tudi na počasnejše okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji, opozarjajo analitiki.

Na resnost razmer bo vplivalo tudi vreme

Voditelji držav se zavedajo, da bodo višje cene energentov močno obremenile gospodinjstva. V Franciji so zato zagotovili 580 milijonov evrov za subvencije najrevnejšim gospodinjstvom, poleg tega pa so napovedali zajezitev rasti cen plina, kar bo državo stalo dodatne štiri milijarde evrov.

V Italiji so prav tako sprejeli ukrepe v višini treh milijard evrov, s katerimi želijo omejiti dvig cen v zadnjem četrtletju tega leta, čeprav so že napovedali, da se bodo z oktobrom končne cene elektrike povišale za 30 odstotkov.

V Belgiji so napovedali, da se bodo mesečni stroški energentov za gospodinjstva v povprečju dvignili za več kot 700 evrov.

V Združenem kraljestvu, ki ni več del EU, bodo za pomoč najrevnejšim gospodinjstvom namenili 500 milijonov funtov. Ob tem pričakujejo, da se bodo stroški gospodinjstev povišali za 30 odstotkov.

Kot smo že poročali, se v Sloveniji strma rast cen na svetovnih borzah še ni odrazila na končnih cenah, a bi se to lahko zgodilo z zamikom – veliko jih ima namreč z dobavitelji sklenjene pogodbe o zakupu in vnaprej dogovorjeno ceno.

Na resnost razmer bo vplivalo tudi vreme, je za Bloomberg opozorila generalna sekretarka Svetovnega energetskega sveta Angela Wilkinson. “Če bo hladno, si gospodinjstva po Evropi tako velikih nihanj cen energije ne bodo mogla privoščiti.”

Komentari

Vaš komentar