Po odzivu Javne agencije RS za knjigo (Jak) na očitke več založb, da so na razpisu, namenjenem sofinanciranju izdajanja knjig za naslednja štiri leta, prejele precej manj sredstev kot v letih prej, so se odzvali tudi na ministrstvu za kulturo. Navedbe Jaka o nižjih razpoložljivih sredstvih so zavrnili.
Iz Založbe Goga so za STA sporočili, da so sredstva za založbo “iz naslova podpore Jaka za knjižni program v letu 2024 zmanjšana za četrtino”, čeprav so dobili odobreno enako število naslovov.
“Ker zahtevani avtorski honorar ostaja enak, to v praksi pomeni, da ne moremo več izdajati niti povprečno debelih romanov,” so zapisali. Za honorar namreč zmanjka denarja, pri večini zahtevnejše slovenske produkcije pa založniki ne morejo več računati, da bo manjkajoča sredstva zagotovila prodaja, so pojasnili. Del naslovov založbe bodo tako podpirale uspešnice, ki jih imajo, kot pišejo, “na srečo v zadnjih letih precej”, v letu 2025 pa bodo primorani v krčenje števila naslovov slovenskih avtorjev za tretjino.
Kot je še zapisala glavna urednica založbe Goga Jelka Ciglenečki, je po pogovoru s kolegi drugih založb ugotovila, da je “situacija pri vseh podobna”. Številni so se odločili za preoblikovanje programa, nekateri so se celo odločili za odhod iz založništva. “Odločba je, domnevam, posledica finančnega primanjkljaja, ki je nastal po nastopu Slovenije na sejmu v Frankfurtu,” razmišlja Ciglenečki.
Odprto pismo pod naslovom Po Frankfurtu in Bologni – krčenje, krčenje, krčenje je minuli teden objavil vodja založbe Beletrina Aleš Šteger. V njem je med drugim zapisal, da so bili na Beletrini presenečeni nad odločbo Javne agencije RS za knjigo. “Navkljub dejstvu, da nas strokovna komisija ocenjuje kot eno najboljših založb v državi in našemu programu in načrtovani izvedbi namenja skoraj maksimalno oceno, je komisija iz predlaganega založniškega programa črtala dve od 24 podprtih knjig, števila naslovov, ki je bilo nespremenjeno že vrsto let,” je zapisal.
Na Jaku so v odzivu med drugim pojasnili, da je bili na razpisu za obdobje 2024-2027 za letos razpisanih 2,5 milijona evrov, kar je 6,4 odstotka manj kot v letu 2023, a obenem skoraj milijon več kot v letu 2020. Na to so v odzivu za STA opozorili tudi na ministrstvu za kulturo in poudarili, da so se zneski, namenjeni za razpise, od leta 2020 znatno povečali. Dodali so, da znesek za leto 2024 še ni dokončen, saj se bodo sredstva lahko poviševala skladno z morebitnimi dopolnilnimi odločbami.
Rezultatov razpisa na Jaku še ne smejo komentirati, saj odločbe še niso pravnomočne, pojasnjujejo, je pa strokovna komisija “v celoti pregledala vloge na razpisu, prijavljena dela posamičnih prijaviteljev, in glede na zmanjšana razpoložljiva sredstva po svoji vesti odločila. Strokovne komisije odločajo glede na vloge, ki jih imajo pred seboj, ne pa glede na rezultate preteklih razpisov”, so zapisali na Jaku.
Ker se sredstva na drugih razpisih v preteklih letih niso zaznavno poviševala ali pa so celo stagnirala, so na Jaku po prejemu odločbe z ministrstva za kulturo, kjer je bil upad celotnih transfernih sredstev v višini 275.000 evrov, najprej ukinili enega od razpisov, nato pa sredstva najprej zmanjšali na razpisu, kjer je bil v zadnjih letih edini občuten skok navzgor, so še pojasnili na Jaku.
Na ministrstvu so zapisali, da je Jak pri razdeljevanju sredstev in razporejanju sredstev na razpisna področja avtonomen, pri čemer so spomnili, da mora agencija iz teh sredstev podpreti 15 podpodročij, med katerimi je tudi podpora izdaji knjig s področij leposlovja in humanistike.
Na ministrstvu obenem poudarjajo, da je Jak letos pridobil še eno novo zaposlitev, ki je predvidena za področje mednarodnih aktivnosti agencije, in sicer zaradi mednarodnih aktivnosti in nalog, tudi knjižnih sejmov v Frankfurtu in Bologni, na katerih je Slovenija nastopila kot častna gostja. Kot so še spomnili, je ministrstvo za nastop Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu namenilo skoraj osem milijonov evrov, za nedavni nastop v Bologni pa 630.000 evrov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!