Več kot osem mesecev po hudi nesreči v kočevski tovarni Melamin, ko je v eksploziji umrlo sedem ljudi, bosta občina Kočevje in podjetje Melamin občanom in občankam kmalu predstavila umestitev nevarnejšega dela proizvodnega obrata tovarne v industrijsko cono, ki so jo poimenovali Kočevje sever. To lokacijo so na podlagi študije, ki je bila predstavljena novembra lani, prepoznali kot ustrezno za selitev dela tovarne. A nova civilna iniciativa – ta je od nesreče že tretja – trdi, da nova lokacija za selitev tovarne ni primerna, opozarja pa tudi, da naj bi na omenjeni lokaciji lahko zraslo eno večjih kemičnih središč v tem delu Evrope. Kočevski župan Vladimir Prebilič trditve o neprimernosti lokacije zavrača, a morebitne širitve industrijskih dejavnosti na tem območju ne izključuje.
Po hudi nesreči v tovarni Melamin, ki je 12. maja lani pretresla Kočevje, so nekateri tamkajšnji prebivalci zahtevali, da nevarni del tovarne, kjer je odjeknila eksplozija, preneha delovati ali pa naj se ta del proizvodnje preseli na obrobje mesta. Kemična tovarna Melamin namreč stoji v središču Kočevja, ob eksploziji pa so bili poškodovani številne okoliške stavbe in objekti. Nekateri prebivalci trdijo, da je bilo sunek, ki je sledil eksploziji, mogoče čutiti skoraj kilometer daleč.
Kmalu po nesreči, v kateri je umrlo sedem ljudi, sta se pojavili dve civilni iniciativi. Prva iniciativa “Melamin mora ven iz mesta”, ki jo koordinira Marko Rovan, se zavzema, da bi tovarno preselili na drugo lokacijo, ki bo na obrobju mesta. Druga iniciativa je od občine zahtevala, da se tovarna v Kočevju zapre. Tretja iniciativa, ki si je nadela ime Civilna iniciativa ohranimo Kočevsko, pa je bila ustanovljena šele pred kratkim, njen glavni namen pa je ozaveščanje prebivalstva o namenih podjetja Melamin in vodstva občine ter preprečitev širitve obsega poslovanja tovarne na novo lokacijo.
V pismu medijem so zapisali, da je kočevska občina po nesreči ustanovila občinsko komisijo, ki je bila zadolžena za sanacijo nesreče in iskanje ustrezne rešitve za prihodnost podjetja, novembra lani pa je bila predstavljena tudi študija nove lokacije, za selitev proizvodnega dela tovarne Melamin. V študiji, ki sta jo izvedla Ljubljanski urbanistični zavod in podjetje E-NET, se je kot najbolj ustrezna izkazala lokacija na severu Kočevja, natančneje med Gorenjem in Klinjo vasjo ob glavni cesti proti Mali Gori. Kot je na novembrski predstavitvi izsledkov študije dejal Sergej Hiti z Ljubljanskega urbanističnega zavoda, ta lokacija zagotavlja potrebe naročnika, ponuja dovolj prostora, je dovolj oddaljena od poseljenega območja (okoli 700 metrov) in omogoča prostorski razvoj naselij.
Preberite še: Razkritja iz Melamina: Pokojni kolega je govoril, da bomo enkrat šli v tri p. m.
“Glede na študijo je popolnoma jasno, da sta podjetje Melamin in vodstvo občine Kočevje izkoristila delovno nesrečo in preminule za enormno širitev proizvodnje,” so v svojem zapisu navedli v Civilni iniciativi ohranimo Kočevsko. Po njihovem mnenju so predstavniki občine in Melamina nastopali s figo v žepu in zavajali nekatere lokalne skupnosti in prebivalce. Trdijo tudi, da je izbrana lokacija v neposredni bližini dveh naselij, v gozdu, ki je na obrobju območja Natura 2000.
Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah EU z namenom ohranjanja biotske raznolikosti
“Lokacija je tudi vodovarstveno občutljiva, saj gre za širše porečje reke Krke. Kapaciteta in obseg proizvodnje nove tovarne bosta očitno po velikosti med večjimi v Evropi, surovine, ki se bodo tam uporabljale, pa so strupene in eksplozivne,” so zapisali. Ob tem so zapisali, da bo Kočevje tako postalo eno večjih središč kemične industrije v tem delu Evrope, s tem pa se bo okoristila zgolj peščica lastnikov. “Od lokalnega prebivalstva se pričakuje, da bomo mirno živeli ob tempirani ekološki bombi.”
Kot so dejali, je glavni namen iniciative ozaveščanje lokalnega prebivalstva o namenih podjetja Melamin in občine Kočevje ter preprečitev širitve obsega poslovanja na novo lokacijo, torej Kočevje sever.
Jernej Brelih Zemljič, eden od pobudnikov te civilne iniciative, je za N1 povedal, da takšna proizvodnja ne sodi v okolje, kot je Kočevje, saj je ta del Slovenije eden redkih delov države, v katerem je narava ostala bolj ali manj neokrnjena. “Melamin je podjetje, ki je v lasti peščice ljudi, novi vlagatelji za preselitev dela proizvodnje bodo tujci. Kot je meni znano, se nova delovna mesta ne bodo odprla, kvečjemu se bo število delovnih mest zmanjšalo. Za našo regijo to ne pomeni ničesar dobrega,” je dejal.
Bo v Kočevju res zraslo kemično središče?
Po mnenju civilne iniciative sta Melamin in kočevska občina izrabila željo občanov po nesreči, da se nevarni del proizvodnje tovarne preseli na novo lokacijo, temu pa je prisluhnila tudi država. “Očitno nihče ni bral študije, ki je bila predstavljena novembra. S tem smo se začeli ukvarjati pred nekaj tedni in ugotovili smo, da ne gre zgolj za preselitev nevarnega dela proizvodnje Melamina na novo lokacijo, ampak bodo to dobesedno izkoristili za postavitev kemičnega središča,” je dejal. Po njegovem prepričanju tudi vrh slovenske politike podpira idejo o ustanovitvi novega industrijskega območja na lokaciji Kočevje sever. Kot je dejal, se je občina Kočevje na čelu z županom Vladimirjem Prebiličem zelo hitro začela odzivati in je zelo zagnana pri pridobitvi vseh okoljskih dovoljenj, ki naj bi jih bilo okoli 26, pridobili pa naj bi jih do konca aprila.
Preberite še: Melamin, 2. del: “Življenje ob tempirani bombi”
“Neformalno se govori, da jih pri tem podpira tudi vrh slovenske politike, ki naj bi omogočil, da se bo velik del kemične industrije preselil v Kočevje. Po zaprtju rafinerije v Lendavi se je očitno odprla lepa tržna niša. Kot je meni znano, se bosta tam proizvajala tudi metanol in formaldehid, ki ju za zdaj Melamin uvaža iz Italije, in ti novi proizvodi ter dejavnosti bodo prinašali velike dobičke,” je še povedal Brelih Zemljič in dodal, da ga moti predvsem, da občina dela za Melamin in ne za občane Kočevja.
Vladimir Prebilič: Država je pomemben sofinancer te zgodbe
Za odziv na navedbe, da se bo v Kočevju vzpostavilo večje industrijsko-kemično središče, smo poklicali tudi kočevskega župana Vladimirja Prebiliča. Kot je pojasnil za N1, je država pomemben sofinancer te zgodbe, saj se lahko selitev podjetja Melamin na novo lokacijo izpelje zgolj s pomočjo države, ki bo za ta projekt namenila tudi nekaj lastnih sredstev. Ob tem je poudaril, da se, če bi selitev nevarnega dela proizvodnje morala financirati zgolj občina in Melamin, to ne bo moglo zgoditi, saj je finančni vložek prevelik, tega denarja pa nimata niti občina niti Melamin.
“Pri dogovarjanju z državnimi institucijami je bila izražena pobuda oziroma želja, da velja, ko in če se bo ta cona ustvarila, morda premisliti, če bi lahko ta cona ponudila možnost za odprtje kakšne druge industrije. Sploh ni nujno, da bi šlo za podobno dejavnost, s katero se ukvarja Melamin, sam vidim večjo možnost, da bi tam delovala farmacevtska industrija,” je pojasnil Prebilič. Dodal je, da ne vidi potenciala, da bi se Melaminova proizvodnja lahko razširila, saj bi to verjetno že sami financirali, če bi si tega želeli. Tako pa so v Melaminu tudi zelo odvisni od tega, kaj bodo na tem območju naredili skupaj.
Prebilič je poudaril, da je nujno, da se preučijo učinki industrije na tamkajšnje okolje in kaj bi pomenila umestitev novih panog v ta prostor. Prepričan je, da so po nesreči v Melaminu opravili obsežen družbeno-civilni premislek o preselitvi nevarnega dela tovarne na obrobje mesta, dogovorili pa so se tudi, da je za Kočevje pomembno, da se delovna mesta, ki jih ustvari Melamin, ohranijo v občini.
Iskanje nove lokacije za preselitev dela proizvodnje Melamina
Kočevski župan Vladimir Prebilič je pojasnil, da je iskanje nove lokacije, kamor se bo preselil nevarni del proizvodnje Melamina, potekalo zelo preudarjeno, a na koncu so se na podlagi študije odločili, da je najprimernejša lokacija na severu Kočevja, natančneje med Gorenjem in Klinjo vasjo ob glavni cesti proti Mali Gori. Po Prebiličevih besedah so se za to odločili na podlagi treh dejstev, in sicer z infrastrukturnega vidika, z vidika potencialnih omejitev in kako bi lahko to območje umestili na obrobje Kočevja.
“Da takšno območje postavimo sredi gozda (gre za območje degradiranega gozda, ki ga je pred leti uničil lubadar, op. a.), moramo do tja pripeljati vodo, elektriko in kanalizacijo. Z vidika prostorske umeščenosti in infrastrukturnih potreb tega območja menimo, da ta izpolnjuje te kriterije,” je poudaril. Zelo pomembno je bilo tudi vprašanje, ali je na predvideni lokaciji vodovarstveno območje, in odgovor pristojnih služb – Agencije RS za vode – in strokovnjakov je bil, da takšnega območja tam ni. “Te lokacije ne bi niti predlagali, če bi obstajale naravovarstvene omejitve, sploh zaradi tega, ker gre za lokacijo, ki je na obrobju območja Nature 2000,” je pojasnil kočevski župan.
Po njegovih besedah so tudi zadostili pogoju, da je lokacija dovolj oddaljena od naselij, kjer živijo ljudje, prav tako pa vmes še tako imenovani zeleni pas. “Nikakor si ne želim, da bi predlagali nekaj, kar bi pri ljudeh vzbudilo pomisleke, da prostor in okolje postavitve takšne cone ne bi prenesla. Razumem pa, da je ljudi strah, sploh če so podvrženi zavajanjem in informacijam, ki ne držijo. Če želimo sobivati s takšno industrijo, lahko to storimo zgolj ob predpostavki popolne transparentnosti, drugače to ne bo mogoče,” meni Prebilič.
Direktor podjetja Melamin Srečko Štefanič je za N1 pojasnil, da je ključni namen preselitve dela proizvodnje Melamina na novo lokacijo, da bodo ločili med seboj dve surovini, ki sta povzročili eksplozijo – epiklorhidrin in dietilentriamin – s tem pa bosta obe lokaciji postali nenevarni. Povprašali smo ga tudi o nadaljnji širitvi Melamina, saj je pred časom dejal, da bi na novo lokacijo, ki bo velika okoli 20 hektarjev, preselili tudi druge prostore. A gre po njegovih navedbah za dolgoročen projekt, nove objekte pa bi lahko zgradili šele v naslednjih 15 ali 20 letih.
“Ta lokacija je namenjena tudi za nadaljnji razvoj drugih industrij, na primer proizvodnji biopolimerov, sekancev, bioenergije, vodika … Vse, kar bi se tam proizvajalo, bi temeljilo na osnovi zelenih in bio tehnologij,” je povedal Štefanič.
O pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj pa je dejal, da se trudijo pridobiti vsa potrebna dovoljenja in da so jim v podjetju strokovnjaki predstavili, da je lokacija Kočevje sever zunaj vodovarstvenega območja. “To trdijo strokovnjaki, tega ne trdim jaz,” je dodal.
Na navedbe civilnih iniciativ, da podjetje Melamin dejansko nikoli ne bo popolnoma umaknjeno iz središča Kočevja, kjer je odjeknila eksplozija, pa je Štefanič odgovoril, da bo popolna selitev podjetja težko izvedljiva. “Morda bo na zdajšnji lokaciji podjetja deloval razvojno-raziskovalni center, inštitut ali pa del popolnoma nenevarne proizvodnje. Težko napovem, kaj točno se bo zgodilo,” je odgovoril.
Nekateri ne verjamejo, da se bo Melamin selil
Koordinator iniciative “Melamin mora ven iz mesta” Marko Rovan ne verjame, da se bo selitev dela proizvodnje Melamina zgodila. Kot je pojasnil za N1, so v civilni iniciativi, ki ima 1.200 podpornikov, z izbrano lokacijo na severu Kočevja načelno zadovoljni, saj bi se tako del nevarne proizvodnje preselil iz središča mesta.
“Okoli 700 metrov bo oddaljena od bivalnih naselij, in če se bodo držali vseh predpisov in če bo njihova pobuda zdržala presojo učinkov na okolje, se mi s tem strinjamo. Vendar župan Vladimir Prebilič nastopa dejansko kot odvetnik Melamina, da bi podjetje še naprej ostalo na stari lokaciji. To, da so našli novo lokacijo, je zgolj blefiranje, saj vedo, da se bodo vsi z vsemi sredstvi uprli novi lokaciji. To lokacijo so našli, da bi bila neprimerna, zato da bi Melamin še naprej ostal v Kočevju,” je poudaril Rovan.
Meni tudi, da izbrana lokacija ni primerna, saj se vode na tem območju stekajo v zaloge podtalne pitne vode. Po pogovorih s strokovnjaki je prepričan, da na tem območju visokega krasa ne bi smelo biti kemičnih tovarn, saj je to območje pomembno zaradi strateških zalog pitne vode, ki so več kot sto metrov globoko pod površjem. Med strokovnjaki, s katerimi se je pogovarjal, je večkrat omenil tudi geografa Dušana Pluta, zato smo Pluta poklicali in ga vprašali, ali Rovanove navedbe držijo.
“S tem se nisem podrobno ukvarjal. Pred leti sem govoril o vplivih večjih industrij na tem območju, sploh ko se je govorilo o postavitvi sežigalnice v Kočevju. Sem pa na eni od okroglih miz pred časom izrazil kritiko o gradnji industrijske cone na predvidenem območju, kjer naj bi stala nova tovarna Melamina, a kot sem rekel, se s tem nisem podrobno ukvarjal,” je za N1 dejal Dušan Plut.
Čeprav Marko Rovan ne verjame, da se bo del proizvodnje Melamina selil, je selitev pripravljen podpreti pod pogojem, da “se z Melaminom podpiše jasna pogodba, da čez 10 let Melamina v centru mesta ne bo več”. V pogodbi bi morale biti zapisane tudi kazenske sankcije, ki bi jih podjetje moralo plačati prebivalcem občine.
“Nesprejemljivo se mi zdi, da bi v edini slovenski pokrajini, ki je še relativno čista ravno zaradi redke poseljenosti in šibke industrije, naredili tukaj center kemične industrije za ta del Evrope,” je še dodal Rovan.
Cilji vseh treh civilnih iniciativ, ki so nastale po lanski nesreči v Melaminu, ob podrobnem branju njihovih zahtev, delujejo v nekaterih točkah pravzaprav tudi protislovno. A kot je poudaril Jernej Brelih Zemljič, so se odločili, da bodo vse tri iniciative strnile vrste in do prihodnjega torka, 31. januarja, pripravili skupno peticijo, ki jo bodo predstavili občini in Melaminu.
“S peticijo bomo zahtevali, da se tovarna ne širi. Obstoječi nevarni del tovarne se mora prestrukturirati tako, da ne bo škodljiv za ljudi in okolje. Moramo se zgolj še uskladiti glede podrobnosti te peticije, ampak če se ne bomo združili, ne bomo dosegli ničesar,” je poudaril Brelih Zemljič.
V torek, 31. januarja, bo občina Kočevje skupaj s predstavniki podjetja Melamin občanom in občankam predstavila umestitev proizvodnjega obrata tovarne Melamin v industrijsko cono Kočevje sever. Kot piše v vabilu, je občina z vso resnostjo in skrbjo pristopila k iskanju najbolj optimalne rešitve za preselitev dela proizvodnje. Po novembrski predstavitvi študije bodo zdaj predstavili podrobnosti o lokaciji in to, kakšne spremembe se bodo zgodile v občinskem prostorskem načrtu.
O dogajanju v Melaminu pred nesrečo, o nesreči in ozadjih, o preslišanih opozorilih zaposlenih, pomanjkljivi varnosti in poteku preiskave nesreče smo pisali v poglobljenem članku “RAZKRITJA IZ MELAMINA: POKOJNI KOLEGA JE GOVORIL, DA BOMO ENKRAT ŠLI V TRI P. M“. Za N1 je spregovoril zaposleni, ki je nadrejene dolgo časa opozarjal na neustrezno varnost na pretakališču kemikalij, kjer se je nesreča zgodila.
O tem, kako poteka sanacija Melamina, kako malo je manjkalo do še večje katastrofe in o prizadevanjih lokalnih prebivalcev, da bi tovarno preselili iz mesta, pa preberite v članku MELAMIN, 2. DEL: “ŽIVLJENJE OB TEMPIRANI BOMBI”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje