Nihče zares ne ve, kaj se dogaja v notranjosti črnih lukenj. Morda tam nastajajo cela vesolja. Morda je nekoč tako nastalo tudi naše.
Ko zremo v vesolje, se nam zdi, da je okoli nas na milijarde zvezd, galaksij in drugih objektov.
Kaj pa, če bi pogledali še dlje? Bi bilo mogoče, da je naše vesolje v resnici v notranjosti črne luknje? Kot danes vemo, so črne luknje mesta v vesolju, kjer je gravitacija tako močna, da nič, kar zaide ali pade vanjo, ne more več ven – niti svetloba, zato ne moremo vedeti, kaj se za tako imenovanim “obzorjem dogodkov” v resnici dogaja. Črne luknje tudi ukrivljajo čas in prostor okoli sebe.
Črna luknja je pravzaprav veliki pok “v vzvratno”
Obstajata dve možnosti, kako bi lahko Zemlja zašla v črno luknjo, piše revija Live Science.
Prva možnost bi bila, da bi črna luknja pogoltnila naš planet. Toda v tem primeru bi bilo to katastrofalno. Gaurav Khanna, fizik za črne luknje na Univerzi na Rhode Islandu pravi, da bi izredna gravitacijska sila naš planet “spagetificirala” – raztegnila v tanek špaget, prav tako pa bi jo uničila tudi visok pritisk in temperatura, ki vladata v središču črne luknje, tako imenovani singularnosti, s katerim bi slej ko prej trčila.
Druga možnost je prav tako, če ne še bolj nenavadna: Zemlja ali celo naše vesolje bi lahko v črni luknji tudi nastala. S fizikalno-matematičnega stališča to sploh ni nemogoče. “Črna luknja je zelo podobna velikemu poku, nastanku vesolja, vendar v obratni smeri. … Matematika je podobna,” pravi Khanna. Medtem ko se črna luknja sesede v majhno, zelo gosto točko, je veliki pok širjenje, ki izhaja iz prav take točke.
Teorija o vesoljskih “babuškah”
Ena od astrofizikalnih teorij o nastanku vesolja pravi, da je bil veliki pok najprej singularnost črne luknje v večjem matičnem vesolju. Njeno gosto središče se je stiskalo in stiskalo, “dokler nekako ni eksplodiralo in znotraj črne luknje se je oblikovalo otroško vesolje,” je pravi Khanna.
Ta teorija, znana kot Schwarzschildova kozmologija, nakazuje, da se naše vesolje zdaj širi v notranjosti črne luknje, ki je del drugega, matičnega vesolja. Teorija pravzaprav govori o tem, da lahko vesolja obstajajo znotraj drugih vesolij, tako kot ruske figurice “matrjoške” ali “babuške”.
“Če smo v črni luknji, mora ta biti izjemno velika,” je za Live Science dejal Scott Field, izredni profesor matematike na Univerzi Massachusetts Dartmouth. Če bi bila Zemlja namreč stisnjena v črno luknjo velikost planeta, ali sončnega sistema, bi med premikanjem po njej zaznali določene znake, ki jih povzroča ekstremna gravitacija – kot na primer upočasnitev toka časa ali raztezanje snovi. “Vsaka črna luknja, v kateri morda živimo, mora biti torej ogromna, velika kot vesolje in tako velika, da ne moremo potovati dovolj daleč ali dovolj hitro, da bi zaznali njene gravitacijske učinke,” pravi Field.
Znotraj takega vesolja v črni luknji tudi ne bi mogli vedeti, da obstaja drugo, starševsko vesolje, meni Khanna, in dodaja, da takšnega “materinskega” vesolja in vseh prejšnjih najverjetneje ne bi mogli odkriti oziroma najti dokazov o njihovem obstoju. “Bilo pa bi čudovito, če bi bila ta teorija resnična,” pravi.
Teoretične zgornje meje mase črne luknje ni, njihova velikost pa je lahko omejena s starostjo vesolja. Vendar pa so astronomi opazili, da ultra masivne črne luknje, ki jih najdemo v jedrih nekaterih galaksij, ne presegajo nekaj 10 milijard sončnih mas. Največja črna luknja, ki so jo znanstveniki doslej odkrili, ima maso okoli kot 40 milijard sonc, kar bi bilo več od teoretično največje možne črne luknje v našem vesolju. leži pa v središču galaksije, več kot 10 milijard svetlobnih let od Zemlje. Premer te črne luknje je okoli 2.600 AE (astronomskih enot) – ena AE je enaka razdalji Zemlje do Sonca.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje