Nasa je objavila animacijo, ki nam pomaga razumeti, kako veliki so lahko eni najskrivnostnejših objektov v vesolju. Presenetilo vas bo.
Čeprav ima vsak, ki je že slišal ali bral o črnih luknjah, svojo predstavo, kaj ti objekti so, ima le malokdo predstavo o njihovi velikosti. Znanstveniki vedo, da so črne luknje velike in majhne. Njihovo velikost merimo z maso, po navadi jo primerjamo z maso Sonca.
Manjše črne luknje imajo le nekajkratno maso Sonca, največje, t. i. supermasivne črne luknje pa tudi več milijonov mas Sonca. Vse te mase so stisnjene v zelo majhen prostor. Zato so črne luknje tudi najgostejši objekti v vesolju. Tako kompaktne so, da jih lahko opišemo samo s pomočjo matematike – kot singularnost, točko z neskončno gostoto. Pri tem nihče ne ve, ali je to točno, kajti neskončnosti si ne znamo predstavljati in je v fiziki in matematiki “moteča”, vendar matematični model zelo dobro ustreza rezultatom, pridobljenim z opazovanji.
Po podatkih vesoljskega teleskopa Hubble znanstveniki vedo, da v vesolju obstaja več kot 100 supermasivnih črnih lukenj, je pojasnil teoretični fizik Jeremy Schnittman iz Nasinega centra Goddard Space Flight.
Večina supermasivnih črnih lukenj je v bližini ali središču galaksij. Kako so videti, smo izvedeli šele nedavno, ko je znanstvenikom uspelo narediti prvo fotografijo ene od njih, pri čemer je kot “teleskop” služil cel naš planet. Danes lahko s pomočjo vesoljskega teleskopa dobimo precej natančnejše slike teh skrivnostnih teles, njihovo velikost pa lahko določijo s pomočjo “sence”. Senca je pojem, povezan s tako imenovanim “dogodkovnim horizontom”, kroglastim območjem okoli črne luknje, iz katerega ne more uiti ničesar več, če enkrat vstopi vanj. Niti svetloba. Senca pa je približno dvakrat tolikšno območje okoli črne luknje in vključuje tudi svetlobo, ki je zaradi velikanske gravitacijske privlačnosti črne luknje ukrivljena okoli nje, kar na sliki črne luknje vidimo kot črn krog, torej senco.
Prav velikost te sence je tista, ki preseneča. Nova Nasina animacija prikazuje deset velikih črnih lukenj, ki zasedajo središča svojih gostiteljskih galaksij, vključno z Rimsko cesto.
Kot prvo prikaže črno luknjo v pritlikavi galaksiji J1601, z maso okoli 100.000 Sonc. Vsa ta snov je tako stisnjena, da je celo senca črne luknje manjša od našega Sonca. Sledi črna luknja iz galaksije Circinus. Premer njene sence je tolikšen, da bi jo komaj še stlačili med Zemljo in Venero, ko sta si najbližje.
Senca ene od supermasivnih črnih lukenj, predstavljenih v animaciji, imenovane 7727 (z maso 150 milijonov Sonc) je že tako velika, da se lahko primerja s premerom našega celotnega osončja. Vendar tu še ni konec.
V črno luknjo v naši najbližji galaksiji, Andromedi, ki ima maso 140 milijonov Sonc, bi že lahko stlačili celotno naše osončje. Samo dodatek: naša Rimska cesta in Andromeda bosta trčili in samo upamo lahko, da bo velika črna luknja naše osončje ob trku zgrešila. Vendar se vam tega dogodka ni treba pretirano bati. Zgodil se bo šele čez približno 4,5 milijarde let.
Povsem na koncu animacija prikaže še največjo doslej znano črno luknjo, imenovano TON 618, ki je tako velika, da je v primerjavi z njo naše osončje pritlikavo. Vendar se nam tudi tega monstruma ni treba bati. Leži namreč v galaksiji, ki je od nas oddaljena več kot deset milijard svetlobnih let. Za tiste, ki morda ne veste – to je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v desetih milijardah let. Z našega zornega kota je to že zelo blizu roba nam vidnega vesolja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje