Odgovor na to vprašanje je kratek, a nas hkrati pušča precej nezadovoljene. Vesolje ni enostavno in marsičesa ne vemo.
Ko je leta 1920 Edwin Hubble odkril, da se, kamorkoli pogledamo, sosednje galaksije odmikajo od nas, in da se tiste, ki so bolj oddaljene, odmikajo še hitreje, je z odkritjem presenetil in šokiral tedanjo znanstveno srenjo.
Do takrat so bili namreč astronomi prepričani, da je vesolje statično in da se, globalno gledano, ne spreminja, potem pa smo bili kar naenkrat soočeni z dejstvom, da se širi.
Takoj so se pojavila vprašanja, kot so: kako hitro in dolgo se že širi, se bo širjenje kdaj ustavilo, pa tudi kaj se širi, kako in kam. Z merjenji so znanstveniki v nekaj desetletjih ugotovili, da se je širjenje vesolja začelo pred približno 14 milijardami let z velikim pokom, pa tudi kako hitro se vesolje širi in da se širi vedno hitreje.
Odgovori na zadnja tri vprašanja pa niso tako zelo enostavna, saj se dotikajo same “tkanine vesolja”, prostor-časa. Posebej na zadnje, kam se vesolje širi, je odgovor še težji. Kolikor danes vemo, je odgovor kratek, a nadvse nezadovoljujoč: vesolje se širi samo vase.
Najboljša prispodoba – vzhajajoče testo z rozinami
Če hočemo to razumeti, moramo vedeti, kako si astrofiziki in astronomi širjenje vesolja predstavljajo.
Pomemben podatek je, da se, čeprav je bilo na začetku videti, kot da se vse galaksije oddaljujejo le od nas, v resnici oddaljujejo v vseh smereh in druga od druge.
Najboljša analogija za širjenje vesolja, ki jo imamo, je, da se vesolje širi tako kot vzhajajoče testo z rozinami. Pri tem rozine predstavljajo galaksije, testo pa prostor med njimi.
Če se postavite na mesto katerekoli rozine, boste opazili, da se vse ostale od vas oddaljujejo, to pa pomeni, da se hkrati oddaljujejo tudi vsaka od druge v vseh smereh, točno tako, kot to lahko opazimo pri preučevanju vesolja.
Vendar ima ta primerjava še vedno pomanjkljivosti.
Prvič, testo ima površino, vesolje pa površine nima, ker ne obstajajo galaksije, ki bi bile delno v vesolju, delno pa zunaj njega, kot so rozine na površini testa. Lahko bi rekli, da so v primeru vesolja “vse rozine vedno v testu”. Drugič, testo se širi “navzven”, v tem primeru v zrak v okolici, medtem ko okoli vesolja, ki ga lahko opazujemo, ni ničesar.
Vesolje, ki ga vidimo, je vse, kar je. To si lahko predstavljamo kot testo z rozinami, kjer se testo razprostira, dokler nam seže pogled daleč. To pa je nekaj, kar si je že veliko teže predstavljati. Ko govorimo o širjenju vesolja, se dejansko širi prostor med galaksijami oziroma vesolje postaja manj gosto.
Višje dimenzije ali multiverzum?
Ker nekateri s takšno razlago niso zadovoljni, menijo, da se vesolje vseeno širi v nekaj, in ob tem omenjajo druge dimenzije.
Vendar je to trditev, ki vsaj za zdaj nima odgovora – ni je mogoče ovreči, ker je matematično konsistentna, realnega dokaza ali protidokaza zanjo pa nimamo.
Po drugi strani vse kaže, da je vesolje v resnici veliko večje kot tisto, ki ga lahko vidimo. Današnja teorija razširjajočega vesolja, t. i. teorija inflacije vesolja, močno namiguje, da je zunaj našega vidnega vesolja še veliko večje vesolje, kjer se širjenje še ni končalo in se morda nikoli ne bo, pa tudi območja, kjer se je in kjer nastajajo nova vesolja.
To je teorija multiverzuma, v katerem se vesolja, ki v njem obstajajo, nikoli ne srečajo. In ta multiverzum je vse, kar obstaja. Ničesar ni nad, pod, onstran, zunaj ali pred ali za prostorom in časom.
Vsebuje vse, kar obstaja, in tudi če vzamete iz njega vso snov in sevanja, ki obstajajo v njem, bo še vedno obstajal kot “prostor, v katerem ni ničesar”, piše portal bigthink.com.
In to je tisto, čemur pravijo tkanina prostor-časa. Zato se vesolje ne more razširiti v nič “tam zunaj”, ker tega preprosto ni. In zato je, ko vprašate, v kaj se širi vesolje, najboljši odgovor, ki ga lahko damo, vase samega.
“Ključno spoznanje je, da prenehamo razmišljati o vesolju kot o stvari, ki se razvija v nekem širšem, večjem kontekstu; popolnoma razumno je razmišljati o vesolju kot o vsem, kar obstaja, in preprosto priznati, da sta širitev in krčenje lastnosti, ki sta lastni prostoru samemu, pa o vprašanju, kam se vesolje širi, še piše portal bigthink.com.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje