Po katastrofalnih avgustovskih poplavah je agencija za okolje (Arso) pripravila poročilo o izjemnih poplavah. V njem so natančno popisali naraščanje in razlivanje rek ter komunikacijo z javnostjo. Poplave so močno spominjale na pretekle poplavne dogodke, so ocenili na agenciji. "A jih je tokratni dogodek presegel po obsegu, v najbolj prizadetih porečjih pa tudi po silovitosti," so dodali.
Od 3. do 6. avgusta je Slovenijo in dežele onstran severne meje zajelo padavinsko obdobje z obnavljajočimi se nevihtami, močnimi nalivi in plohami, je v poročilu zapisala agencija.
V noči s 3. na 4. avgusta so padavine izjemnih intenzitet zajele porečja na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Škofjeloškega, Cerkljanskega ter Polhograjskega hribovja. V 6 do 12 urah je na z julijskimi padavinami predhodno namočena porečja padlo med 150 in 200 milimetrov dežja, ki je povzročil silovit porast številnih hudournikov, manjših vodotokov in rek.
4. avgusta dopoldne so izjemne pretoke dosegle zlasti Meža, Mislinja, Suhodolnica, Savinja, Lučnica, Dreta, Kamniška Bistrica, Nevljica, Pšata, Sora, Poljanska Sora, Gradaščica, Šujica in Sava na Ljubljanskem območju. Pri tem so nastopile obsežne in uničujoče poplave. Poplavljena so bila številna naselja s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti. Sprožili so se tudi številni plazovi, reke so nosile obsežne količine plavja in odnašale mostove in ceste.
Obilno deževje se je 4. in 5. avgusta nadaljevalo z nalivi nižjih intenzitet, ki so se razširili nad celotno državo. Manjši vodotoki v Prekmurju, Dravinja in Pesnica v Podravju, Krka s pritoki in Ljubljanica s kraškimi pritoki so tudi poplavili, a večinoma na območju pogostih poplav.
Vrhova poplavnih valov Save in Savinje sta na sotočju praktično sovpadala. 5. avgusta je imela reka Sava v spodnjem toku več kot 3.000 kubičnih metrov na sekundo, prvič po letu 2010. Pri tem je zajezila reko Krko, ki je dosegla največji pretok dan pozneje, 6. avgusta, je v poročilu zapisal Arso.
Že 4. avgusta sta vsled silovitega dotoka iz sosednje Avstrije pričeli poplavljati tudi Mura in Drava. Drava je bila močno okrepljena z lokalnimi dotoki v Sloveniji, Mura pa z večkratnimi porasti pritokov dolvodno od avstrijskega Gradca. Mura v Gornji Radgoni je tako dosegla rekordni pretok preko 1.450 kubičnih metrov na sekundo, pretok Drave po sotočju z Dravinjo pa je presegel 1.900 kubičnih metrov na sekundo. Na poplavljenih območjih ob Dravi se je voda zadržala do 8. avgusta, ob Muri pa do 9. avgusta.
Povratne dobe ocenjene tudi na 100 let in več
Povratne dobe največjih pretokov manjših rek in glavnih odvodnikov v povirnih delih porečij Meže, Savinje, Kamniške Bistrice in Sore kot tudi reke Save na odseku od Medvod do Hrastnika so bile ocenjene na 100 in več let. Mura in Savinja v spodnjem toku sta dosegli od 50- do 100-letno, Sava pod sotočjem s Krko 20-letno, Drava v spodnjem toku pa 10- do 20-letno povratno dobo. Posebnost tokratnega dogodka je bila tudi ta, da so največje tri slovenske reke, Sava, Drava in Mura, poplavljale hkrati, so zapisali na Arsu.
Stoletna povratna doba pomeni, da je verjetnost, da se bo pretok s povratno dobo 100 let pojavil vsaj enkrat v 10 zaporednih letih približno 10-odstotna, vsaj enkrat v 50 zaporednih letih 40-odstotna, v 70 zaporednih letih pa 51-odstotna, piše STA.
V celotnem času poplavnega dogodka med 4. in 8. avgustom 2023 so bile visokovodne vrednosti pretokov ali vodostajev presežene na 122 vodomernih postajah Arso na 74 rekah po Sloveniji. Za kratek čas se je 5. avgusta razlilo tudi morje ob slovenski obali.
Prvi prvi visokovodni vrednosti pride do razlivanja ob vodotokih. Pri drugi visokovodni vrednosti reke začnejo poplavljati, pri tretji pa pride do poplav večjega obsega. Tretjo vrednost je Arso zabeležil na 41 vodomernih postajah na 22 rekah.
Najobsežnejše in najbolj silovite poplave na območju Slovenije
Vremenska situacija je bila na začetku avgusta 2023 nenavadna. Šlo je za daljše deževje jesensko-zimskega značaja, močno podkrepljeno z visoko temperaturo Sredozemskega morja, ki je na začetku avgusta 2023 bilo toplejše od dolgoletnega povprečja.
Poplavni dogodek je po samem nastanku močno spominjal na uničujoče poplave v delih Nemčije, Belgije in Nizozemske julija 2021, ko je življenje izgubilo več kot 220 ljudi. V Sloveniji je ob izjemnem hidrometeorološkem dogodku avgusta 2023 in ob odpravljanju njegovih posledic umrlo sedem ljudi.
Poplavni dogodek je močno spominjal na vse pretekle izjemne dogodke, ki so Slovenijo prizadele v letih 1990 (Savinja, Kamniška Bistrica, Sava), 1998 (Savinja, Sava), 2005 (Mura), 2007 (Selška Sora, Savinja, Kamniška Bistrica), 2010 (Ljubljanica, Gradaščica, Krka, Sava, Vipava, Dragonja), 2012 (Drava, Meža, Savinja, Vipava) in 2014 (Krka, Gradaščica, Poljanska Sora, Iška, Reka), a jih je tokratni dogodek presegel po obsegu, v najbolj prizadetih porečjih pa tudi po silovitosti. Poplavna škoda neposredno po dogodku je bila ocenjena na 500 milijonov evrov, ob koncu avgusta 2023 pa se je ta ocena podeseterila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!