Arso opozarja na visoke ravni ozona. Kako se lahko zaščitimo?

Agencija RS za okolje (Arso) opozarja, da se z vročinskim valom povišujejo tudi ravni ozona, ki negativno vpliva na zdravje. "Vremenske razmere za nastanek ozona so najugodnejše na Primorskem, kjer pričakujemo najvišje koncentracije," so sporočili.

Ozon (O3) je plin bledo modre barve, v ozračju pa sta dve plasti z večjo koncentracijo ozona, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Medtem ko je stratosferski ozon na višini okoli 20 km nad tlemi in je za nas koristen, ker absorbira večino škodljivih ultravijoličnih (UV) žarkov v sončni svetlobi, pa je plast ozona, ki je od višine tal do nekaj kilometrov nad površjem zemlje, lahko škodljiva.

Troposferski ali "škodljivi" ozon nastane kot posledica emisij onesnaževal v zrak predvsem zaradi človekove dejavnosti in reakcij teh ob močnejšem sončnem sevanju. "V preveliki koncentraciji je škodljiv za zdravje ljudi in okolje," so poudarili.

Poškodbe dihal, vnetja in celo trajne posledice

Kot razlagajo na NIJZ, ozon vdihujemo z zrakom, zato je poglavitna pot vstopa v telo preko dihal, ki jih ozon tudi najbolj prizadene. "Mehanizmi poškodbe dihal z ozonom so zapleteni, vendar je osrednje dogajanje vnetje, ki je lahko akutno in prehodno, pri dolgotrajni izpostavljenosti pa lahko vnetje povzroči trajne strukturne patološke spremembe pljučnega tkiva oz. dihal," pravijo.

Poleg tega ozon v dihalih povzroči tudi zmanjšanje pljučne funkcije, poveča odzivnost dihal, oslabi obrambni mehanizem dihal in povzroči poslabšanje astme. Novejše raziskave pa so po besedah NIJZ pokazale tudi sistemske škodljive učinke ozona, ki se med drugim kažejo z vplivi na delovanje srca ter razvoj ateroskleroze.

Ozon tako povezujejo z večjo obolevnostjo (dihala, obtočila-srce) in večjo umrljivostjo zaradi teh vzrokov. Škodljivi učinki ozona so odvisni od časa izpostavljenosti (večji učinek pri daljši izpostavljenosti), ravni ozona v zraku (večji učinek pri višjih koncentracijah ozona) in od telesne dejavnosti (večji učinek pri večji telesni obremenitvi).

Ozon škodljivo deluje na vse ljudi, še posebej pa so občutljive ranljive skupine, kamor spadajo otroci, starejši, ljudje z astmo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali drugimi kroničnimi pljučnimi boleznimi, ljudje z boleznimi srca in vsi, ki so fizično aktivni na prostem (delavci v gradbeništvu, kmetje, ribiči, športniki …).

Kako se lahko zaščitimo?

Na NIJZ so pripravili splošna priporočila, ki veljajo za vroče, jasne, sončne dni, predvsem od meseca maja do vključno septembra oziroma o povišanih ravneh ozona. Med drugim ljudi pozivajo, naj prostore zračijo v jutranjih urah in ponoči, popoldne (med 13. in 17. uro) pa naj se zadržujejo v zaprtih prostorih, kjer so ravni ozona nižje.

Na NIJZ odsvetujejo tudi telesne dejavnosti na prostem, pri čemer opozarjajo, da so poleti tudi v hribih ravni ozona visoke. "Aktivnosti na prostem izvajamo v jutranjih urah, ko so ravni praviloma nižje," svetujejo.

Tako na NIJZ kot tudi na Arsu zato priporočajo redno spremljanje urnih ravni ozona, modelske napovedi ozona in upoštevanje navodil NIJZ za zmanjšanje vpliva na zdravje.

"Povišane ravni bodo verjetno vztrajale ves čas trajanja vročinskega vala," so še poudarili na Arsu.