Asteroid: če boste želeli videti ta izjemni dogodek, se boste morali potruditi

Slovenija 15. Jan 202216:07 > 16:17
Delite:
Osončje
Foto: NASA

V torek zvečer bo mimo Zemlje letel asteroid, širok en kilometer. Astronom Jure Japelj je za N1 zagotovil, da se nam bližnjega srečanja z njim ni treba bati, saj iz natančnih izračunov njegove orbite vedo, da vsaj naslednjih dvesto letih ne bo trčil z našim planetom. Asteroid bo pretemen za opazovanje s prostim očesom, lahko pa si ga boste v večernih urah pogledali z manjšim teleskopom.

V torek, 18. januarja, bomo priča redkemu astronomskemu dogodku. Zelo blizu Zemlje bo namreč letel asteroid, ki so ga poimenovali (7482) 1994 PC1. Dogodek je redek predvsem zaradi velikosti asteroida in razdalje, na kateri se bo približal našemu planetu. Asteroid je namreč širok en kilometer in spada med večje prebivalce našega Osončja, od Zemlje pa bo oddaljen dva milijona kilometrov, kar je približno petkratnik razdalje med Zemljo in Luno. Potoval bo s hitrostjo 19.56 kilometrov na uro.

“Manjši asteroidi so številčnejši in zato bolj pogosto potujejo bližje Zemlji. Vsako leto tako na razdalji, krajši od razdalje med Zemljo in Lune, Zemljo obleti nekaj ducat asteroidov velikosti med šest in dvanajst metrov. Kakšen izmed njih vsakih nekaj let tudi pade na Zemljo, kar pa pri tako majhnih velikostih ni problem,” je za N1 pojasnil astronom Jure Japelj.

Pravi, da tako velik asteroid, kot je ta, ki bo v torek v naši bližini, na Zemljo pade enkrat na šeststo tisoč let, kar pomeni, da se nam bližnjega srečanja z njim ni treba bati. Japelj pojasnjuje, da iz natančnih izračunov njegove orbite vedo, da ta asteroid vsaj v naslednjih dvesto letih ne bo trčil z Zemljo.

Asteroid (7482) 1994 PC1 je leta 1994 odkril Robert McNaught na avstralskem observatoriju Siding Spring. Ko so astronomi njegovo močno sploščeno orbito že dobro poznali, so ga odkrili tudi na posnetkih iz leta 1974. Soncu se najbolj približa na 0.9 astronomske enote in najbolj oddalji na 1.8 astronomske enote. Astronomska enota je povprečna razdalja med Zemljo in Soncem in znaša 150 milijonov kilometrov. Asteroid se tako giba v območju Zemljine orbite.

Pretemen za opazovanje s prostim očesom

Asteroid (7482) 1994 PC1 bo sicer pretemen, da bi ga lahko opazovali s prostimi očmi ali daljnogledom, lahko pa si ga boste ogledali z manjšim teleskopom. “Malo se bo treba potruditi, ker bo zelo nizko na nebu. Viden bo samo na začetku noči, torej zvečer,” pravi Japelj. “Zaradi teh lastnosti ni najbolj primeren objekt za opazovanje, če se kdo res potrudi, pa bo šlo,” je pojasnil Japelj, a dodal, da bo asteroid okrog 22.51, ko bo najbližje Zemlji, že zašel pod obzorje.

Njegovo pot lahko tudi sami spremljate na portalu NASA na tej povezavi.

Kaj pa bi se zgodilo, če bi padel na Zemljo?

Kaj pa bi se zgodilo, če bi asteroid takšne velikosti padel na Zemljo? Japelj pojasnjuje, da trk za človeštvo ne bi bil usoden, bi pa za seboj pustil lokalno razdejanje. Če bi padel na trdna tla, bi ustvaril krater s premerom deset do petnajst kilometrov, večinoma bi uničil infrastrukturo v radiju več kot petdeset kilometrov, v manjšem obsegu pa bi uničeval v radiju sto kilometrov.

“Asteroid enega kilometra ni ravno majhen, kar pomeni, da bi posledice bile. Ni pa tudi tako velik kot tisti asteroid, ki je do neke mere uničil dinozavre – tisti je bil velik deset kilometrov,” pravi Japelj.

“Če bi asteroid enega kilometra padel nekam, kjer je precej poseljeno, bi bile posledice lahko zelo hude. Lahko bi uničil celotno mesto in okolico, mogoče bi lahko dvignil toliko prahu, da bi tudi globalno vsaj deloma vplival na podnebje. Ta prah bi v atmosferi za kakšno leto ali dve vsaj deloma ohladil ozračje za recimo pol stopinje ali eno stopinjo Celzija. Vsekakor bi bila resna grožnja, ne pa grožnja za človeštvo kot tako,” pravi Japelj.

Na spletni strani Program vplivov na Zemljo (Earth Impact Effects Program) londonske javne univerze Imperial College London lahko tudi sami preverite, kakšne so pričakovane posledice trkov različno velikih asteroidov.

“Asteroidi so ostanki iz časa, ko je nastajalo naše osončje. To se je dogajalo pred približno štiri in pol milijardami let. Takrat je nastalo Sonce in praktično vse, kar danes v Osončju vidimo, torej planeti, lune, asteroidi in kometi. Od takrat naprej asteroidi obstajajo. Sčasoma jih je vedno manj, ampak še vedno jih je v našem Osončju na desetine milijonov in še vedno vsake toliko časa tudi kakšen večji pride blizu Zemlje,” je pojasnil Japelj.

“Verjetnost, da nas kakšen asteroid preseneti, zelo majhna”

“Takšni dogodki lahko brez potrebe povzročijo paniko. Zato se mi zdi pomembno, da poudarjamo, da gre za izjemen dogodek, ki pa ni nevaren za človeštvo. Treba je poudariti, da astronomi že desetletja iščejo tako velike asteroide v Osončju – torej tiste, ki so zares nevarni. Večino njih že poznamo, poznamo njihove orbite, tako da je verjetnost, da nas kakšen preseneti, zelo majhna,” poudarja astronom.

Kot je za N1 še dejal Japelj, je že lani mimo Zemlje potoval asteroid z imenom 2016 AJ193, ki je bil velik 1.4 kilometre, naš planet pa je prečkal na devetkratni razdalji med Zemljo in Luno. Septembra 2018 je mimo Zemlje na razdalji, manjši od razdalje med Zemljo in Luno, potoval 1.2 kilometra velik asteroid.