Bo minister hkrati tudi veleposlanik?

Med ministri, ki jih bo danes imenoval državni zbor, je tudi Mihael Zupančič iz vrst Demokratov, ki bo vodil pravosodni resor.

Vendar pa je Zupančič še vedno slovenski veleposlanik v Köbenhavnu, funkcija ministra in položaj veleposlanika pa sta nezdružljiva. Zato se je postavljalo vprašanje, ali Zupančič lahko postane minister, dokler ni odpoklican z mesta veleposlanika.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sicer ukaz o odpoklicu Zupančiča v začetku maja že podpisala, a bi ta stopil v veljavo šele 31. julija. S tem dnem naj bi se namreč Zupančič vrnil v domovino, če bi oddelal celotni mandat veleposlanika na Danskem. Ker pa se je znašel v vlogi kandidata za ministra, naj bi predsednica datum odpoklica spremenila. To pa lahko stori le na predlog vlade.

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so včeraj za N1 napovedali, "da bo prišlo do popravka pri datumu odpoklica gospoda Mihaela Zupančiča z mesta veleposlanika, tako da ne bo podvajanja položaja veleposlanika in funkcije ministra".

O tem naj bi po prvotnem načrtu odločala še vlada Roberta Goloba, in sicer na sinočnji dopisni seji. Vendar pa se to ni zgodilo. Kot so dejali naši viri, je bila obravnava "odložena". Ker pa se odhajajoči vladi iztekajo ure, ni več verjetno, da bi se še ukvarjala z Zupančičevim odpoklicem.

Zato je bilo mogoče slišati napovedi, da bo spremembo datuma odpoklica sprejela že nova vlada Janeza Janše na večerni prvi seji. Nato pa bi predsednica Pirc Musar nov datum vnesla v ukaz o odpoklicu. Kar pa bi pomenilo, da bi Mihael Zupančič vsaj nekaj ur zasedal položaj veleposlanika in funkcijo ministra, ki sta nezdružljiva.

A so v DZ za STA podali drugačno pravno razlago. Poudarili so, da 10. člen zakona o vladi določa, da predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij niti opravljati drugih dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade. "Nezdružljivost funkcij učinkuje neposredno (ex lege), kar pomeni, da kandidat lahko opravlja določeno funkcijo, ko kandidira, z izvolitvijo oziroma imenovanjem na funkcijo v vladi pa neposredno na podlagi zakona prenehajo vse druge funkcije, ki so nezdružljive s to funkcijo," so navedli v državnem zboru.

Mednarodni pravnik Zupančič je večji del dosedanje kariere preživel v diplomaciji. Več let je služboval na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU v Bruslju, vodil pa je tudi Sektor za mednarodno pravo na zunanjem ministrstvu.

V času ministrovanja Anžeta Logarja je bil vodja njegovega kabineta, po koncu mandata leta 2022 pa je zasedel mesto slovenskega veleposlanika v Köbenhavnu. Velja za enega najtesnejših Logarjevih sodelavcev in svetovalcev, na marčnih volitvah pa je tudi kandidiral za poslanca na listi Demokratov.

Torkovo zaslišanje pred pristojnim parlamentarnim odborom je tako kot ostalih 14 ministrskih kandidatov uspešno prestal – podprlo ga je devet članov odbora za pravosodje, proti jih je bilo šest.

Na zaslišanju je poudaril, da pravosodje potrebuje modernizacijo in reforme, ki bodo povečale učinkovitost sistema. Kot svojo absolutno zavezo in prioriteto je izpostavil tudi neusmiljen boj proti korupciji. Navedel je, da pripravljajo zakon za ustanovitev Skoka, ki bo zadostil vsem normam, kaj več pa o tem, za Demokrate ključnem projektu, še ni znal povedati. Prav tako še ne ve, kaj bo storil z nesojeno sodno palačo na Litijski.