Hrustljava italijanska pita, ki jo obožuje ves svet, je idealna za poletno kosilo

Če vam je zmanjkalo idej, kaj pripraviti iz bučk, lahko navdih poiščete v Toskani. Scarpaccia je preprosta jed iz le nekaj sestavin, pri kateri imajo glavno vlogo tanko narezane bučke, po peki pa jo odlikujeta zlato zapečena površina in hrustljavi robovi.
Poleti, ko je bučk v izobilju, vedno pride prav še kakšna ideja, kako jih porabiti. Namesto polpetov, juhe ali bučk na žaru lahko pripravite scarpaccio, tradicionalno jed iz italijanske Toskane.
Scarpaccia izvira iz Versilie na severozahodu Toskane, zanimivo pa je, da ne obstaja le ena različica. Na območju mesta Camaiore jo tradicionalno pripravljajo slano, medtem ko je v bližnjem obmorskem Viareggiu znana tudi sladka različica. Da v Toskani poznajo tako sladko kot slano scarpaccio, navaja tudi uradni turistični portal Visit Tuscany.
Tokrat pripravljamo slano različico po receptu hrvaškega portala Zadovoljna.hr, ki se zgleduje po scarpaccii iz Camaioreja.
Tanka in hrustljava
Čeprav scarpaccio lahko opišemo kot nekakšno bučkino pito, nima klasičnega krhkega ali listnatega testa. Glavno vlogo imajo na zelo tanke kolobarje narezane bučke, ki jih zmešamo z razmeroma majhno količino testa in razporedimo v tankem sloju.
Prav to je pomembno za končni rezultat. Scarpaccia mora biti nizka in dobro zapečena, z zlato in hrustljavo površino ter robovi.
Tradicionalna slana različica iz Camaioreja je preprosta jed iz bučk, čebule, moke in oljčnega olja. Recept portala Zadovoljna.hr vsebuje tudi koruzni zdrob oziroma polento, ki poskrbi za še bolj hrustljavo teksturo.
Kaj potrebujete?
Za pripravo potrebujete:
- 2 večji bučki,
- polovico srednje velike rdeče čebule,
- 1,5 čajne žličke soli,
- 120 gramov polente oziroma koruznega zdroba,
- 60 gramov gladke pšenične moke,
- 120 mililitrov tekočine, ki jo bodo spustile bučke,
- 3 do 4 žlice oljčnega olja.
Priprava
Bučke narežite na čim tanjše kolobarje, čebulo pa na tanke rezine. Oboje dajte v cedilo, potresite z eno čajno žličko soli in dobro premešajte.
Cedilo postavite nad posodo, saj boste tekočino, ki jo bodo spustile bučke, pozneje uporabili. Bučke in čebulo obtežite, na primer s krožnikom, nanj pa položite nekaj težjega. Pustite stati najmanj eno uro, še bolje dve.
Nato bučke in čebulo dobro ožemite. Tekočine, ki se je nabrala v posodi, ne zavrzite. Odmerite je približno 120 mililitrov. Če je ni dovolj, dolijte malo vode.
Pečico segrejte na 200 stopinj Celzija.
Odmerjeno tekočino zmešajte s polento, pšenično moko in preostankom soli. Nastati mora gosta zmes. Vanjo dodajte odcejene bučke in čebulo ter dobro premešajte, da se testo oprime zelenjave.
Pekač obložite s papirjem za peko in ga izdatno premažite z oljčnim oljem. Po njem razporedite pripravljeno zmes.
Pri tem je pomembno, da jo razporedite v čim tanjši in enakomeren sloj, saj bo tako scarpaccia po peki bolj hrustljava. Po vrhu jo pokapajte z nekaj oljčnega olja, za dodatno hrustljavost pa jo lahko potresete še z malo polente.
Pecite približno 30 do 40 minut, dokler ni površina zlato rjavo zapečena, robovi pa hrustljavi.
Ko jo vzamete iz pečice, jo pustite počivati približno deset minut. Nato jo narežite na kvadrate ali trikotnike in postrezite še toplo.
Scarpaccia je lahko preprosto poletno kosilo, postrežete pa jo lahko tudi kot predjed ali prilogo. In če se vam je na vrtu ali v hladilniku nabralo preveč bučk, je to še en način, kako jih porabiti nekoliko drugače.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje