Morski ptič, ki je v štirih desetletjih osvojil skoraj vso Slovenijo

Že nekaj let se zdi, da je Ljubljana obmorsko mesto. Poleti ob sprehodu po mestu lahko marsikje slišimo škržate, posebej ob jutrih in večerih pa na nebu lahko zagledamo in zaslišimo galebe.

Obe živalski vrsti, značilni predvsem za obmorske kraje, sta tukaj relativno novi. Obema je skupno, da se uspešno širita tudi v preostali celinski del Slovenije.

Medtem ko naj bi se, tako domnevajo poznavalci, škržat pripeljal z vlakom, so galebi, kot se za ptice spodobi, prileteli.

Koliko je škržatov, ne ve nihče, bolj natančne pa so številke o galebih.

Po podatkih januarskega štetja vodnih ptic v Sloveniji iz leta 2025, ki ga je objavilo Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), so v naši državi našteli skupaj 4.399 galebov, ki pripadajo osmim različnim vrstam.

Najštevilčnejši so rečni galebi, so ptice celinskih voda – našteli so jih 1.817. Takoj za njimi pa so "morski", rumenonogi galebi. Teh so našteli 1.697.

Od bolj razširjenih sta pri nas prisotni še črnomorski (597 primerkov) in sivi galeb (228 naštetih primerkov), ki pa pri nas ne gnezdita.

Kako je rumenonogi galeb v štirih desetletjih osvojil Slovenijo

Posebej zanimiv je najverjetneje rumenonogi galeb, ki ga največkrat povezujemo z morjem. Vendar pa je v zadnjih letih osvojil tudi celinsko Slovenijo.

Da je od obale prispela vse do Drave na vzhodu države, je vrsta potrebovala nekaj manj kot štiri desetletja.

Rumenonogi galeb je v Sloveniji relativno mlada vrsta.

Prvič so gnezditev te vrste potrdili leta 1986, ko so na Sečoveljskih solinah našli 11 gnezd. Populacija pa se je hitro povečevala. Do leta 1991 za skoraj tretjino na leto, piše na straneh Krajinskega parka Sečoveljske soline.

Kdaj natanko so rumenonoge galebe prvič opazili v bolj celinskem delu Slovenije, ni znano. Leta 1999 so potrdili njegovo gnezdenje tudi v Sežani.

Že od konca 90. let preteklega stoletja pa so bili v prestolnici vse bolj redni gosti, zdaj pa so na območju Ljubljane tudi naseljeni.

Po oceni avtorjev monografije Ptice Ljubljane in okolice je vrsta v Ljubljani začela gnezditi verjetno že pred letom 2005.

Zadnji podatki o gnezdeči populaciji v Ljubljani so iz leta 2022, ko je v središču mesta bilo znanih 5 gnezdišč. Gnezdeča populacija v Ljubljani se sicer ocenjuje na 5 – 15 parov, so na naše vprašanje odgovorili na DOPPS.

Le štiri leta kasneje so prvo gnezdo našli na Ptujskem jezeru. Po prvem gnezdenju tam vsako leto gnezdi 1–3 pare. Gnezda so odkrivali na prodnatih in muljastih otokih, naplavljenem deblu ter celo na betonskih objektih.

Leta 2012 so prvo gnezdo zabeležili tudi v Mariboru, na ravni, s prodom nasuti strehi gledališča. Atlas ptic Slovenije navaja, da je vrsta od takrat v Mariboru gnezdila vsako leto; tudi novejši podatki to prisotnost potrjujejo, piše na straneh DOPPS.

V Atlasu ptic Slovenije oziroma Popisu gnezdilk 2002–2017 pa je poleg odkritih gnezdišč označenih še večje število domnevnih na skoraj celotnem območju Slovenije.

Sicer pa največ rumenonogih galebov živi na Obali. Od 1.697 primerkov, kolikor so jih našteli januarja lani v Sloveniji, jih tam živi 1.032.

Druga največja populacija živi na območju Notranjske in Primorske (314).

Sledi območje Zgornje Save, kamor sodita tudi Ljubljana in osrednji del Slovenije, z 218 naštetimi primerki, najmanj rumenonogih galebov pa so našteli na območju Drave, 124.

Zakaj je morski ptici to uspelo tako hitro?

Naseljevanje rumenonogega galeba je bilo najbrž postopno in je bilo vsaj delno povezano tudi s porastom populacije v Evropi po letu 1975 kot posledica prenehanja ubijanja in nabiranja njihovih jajc, so v pisnem odgovoru zapisali na DOPPS.

Takrat se je populacija v iskanju novih gnezdišč tudi širila, širitev v mesta pa je pospešila urbanizacija z gradnjo stavb, ki so predstavljale primerno gnezdišče.

Vsekakor je zelo pomemben razlog za naseljevanje povečana količina dostopne hrane, zlasti te, ki jo ljudje zavržemo.

Smetnjaki, deponije ter hrana, ki pade na tla, je zelo privlačna za te prehranske oportuniste. Ponekod galebe celo hranijo, kar pa se sicer odsvetuje, so zapisali.

Na vprašanje, ali bi lahko priseljevanje rumenonogega galeba na celino pripisali tudi podnebnim spremembam, so na DOPPS odgovorili, da podnebne spremembe načeloma niso povezane z naseljevanjem galebov v mestih.

Ali morski galebi, naseljeni na celini, sploh še kdaj vidijo morje?

Sicer pa se rumenonogi in drugi galebi pojavljajo tako v urbanem kot v ruralnem okolju.

Mestne stavbe z ravnimi strehami namreč posnemajo njihova naravna gnezdišča (goli otoki ali skalne police), zaradi česar si galebi tam izdelajo gnezdo.

Hrano pa pogosto iščejo tudi izven mesta, na poljih ali na deponijah. Še posebej izven gnezditvene sezone (jeseni in pozimi) lahko večje jate opazimo prav na podeželju. Te so pogosto mešane še z ostalimi vrstami galebov in osebki različnih starosti.

Med gnezditveno sezono lahko galebi hrano iščejo več kilometrov stran od gnezda, a še zmeraj ostanejo v njegovi relativno bližnji okolici.

Izven gnezditvene sezone pa so klateži. Takrat galebi s celine zagotovo obiščejo tudi obalo in obratno.

Bi lahko izpodrinili vrane in golobe?

Galebom pa vsi niso tako zelo naklonjeni.

Na spletni strani Mestne občine Ljubljana (Mol), kjer lahko občani podajajo svoje pobude, je neka občanka zapisala, da na območju Viča opažajo povečano število galebov. To je pripisala bližini smetišča.

Zaskrbelo pa jo je še nekaj drugega.

"Galebi napadajo čaplje, ki dnevno letajo med živalskim vrtom in Barjem, ter druge manjše ptice in njihove mladiče, ki jih skorajda ni več opaziti, poleg tega pa so izjemno glasni, še posebej zjutraj, kar je ob vikendih še posebej moteče."

Občino je pozvala k ukrepanju.

Ko smo pred dvema letoma pisali o galebih, smo zapisali, da konfliktov rumenonogih galebov z drugimi vrstami v mestu ni zaznati.

Se je to morda spremenilo in ali bi lahko galebi v prihodnje celo izpodrinili vrane ali golobe, smo vprašali DOPPS.

Tam so nam odgovorili, da v Sloveniji večjega negativnega vpliva rumenonogega galeba na ostale vrste še nismo zaznali, a rahlo problematični postajajo na Ptujskem jezeru, saj redno plenijo gnezda ogroženih rečnih galebov.

Tudi v Sečoveljskih solinah rumenonogi galebi občasno povzročajo težave pri varstvu ostalih vrst ptic zaradi plenjenja njihovih gnezd. V Španiji in Franciji zato denimo ponekod že celo nadzorujejo populacijo te vrste.

Vseeno zaenkrat pri nas rumenonogi galeb še ne povzroča hujših težav, a obstaja možnost, da bi ob večjem porastu njihove populacije lahko postali bolj problematični.

Golobov in vran pa skoraj zagotovo ne bodo izpodrinili, so nam odgovorili.

Tudi v odgovoru zaskrbljeni občanki so na Mol zapisali, da "po strokovnih ugotovitvah njihova prisotnost sama po sebi ne predstavlja pomembne grožnje populacijam drugih ptic v urbanem okolju".

Dodali so, da galebi opravljajo tudi koristno ekološko vlogo, saj odstranjujejo organske ostanke in odpadke, ker pa so zavarovane ptice, posegi v njihove populacije ali gnezda niso dovoljeni brez ustreznih zakonskih podlag in soglasij pristojnih organov.

"Mestna občina Ljubljana spremlja stanje in si prizadeva zmanjševati dejavnike, ki privabljajo galebe v urbano okolje. Pri tem je pomembno predvsem dosledno ravnanje z odpadki, saj dostopnost hrane pomembno vpliva na njihovo številčnost in zadrževanje na posameznih območjih," so še zapisali.