Koalicijske in opozicijske stranke so marca v parlamentarni postopek vložile kar devet predlogov za razpis posvetovalnih referendumov. Vseh zagotovo ne bo, si pa Svoboda, ki je vložila tri referendumske pobude, prizadeva, da bi volilci o njih odločali na junijskih evropskih volitvah. Direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič je za N1 dejal, da se že pripravljajo na morebitno sočasno izvedbo treh referendumov z evropskimi volitvami.
Dobra dva meseca nas še ločita do volitev v Evropski parlament, zato se stranke že pospešeno pripravljajo na predvolilno kampanjo in ostale predvolilne aktivnosti. Pestro pa je tudi na državnozborskem parketu, saj so stranke v parlamentarno proceduro vložile kar devet predlogov za razpis posvetovalnih referendumov. Ključno vprašanje, ki se poraja v zadnjih tednih, pa je, ali bomo na evropskih volitvah, ki bodo 9. junija, odločali tudi o nekaterih referendumskih vprašanjih.
Opozicijska SDS je v parlamentarni postopek vložila predloge za posvetovalne referendume o nastanitvi nezakonitih migrantov v Sloveniji, o zaupanju v vlado Roberta Goloba in o testiranju funkcionarjev na prepovedane droge. V drugi opozicijski stranki NSi so predlagali, da bi volilce povprašali o predlogu energetskega zakona in o predlogu zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije.
Največja vladna stranka Gibanje Svoboda si želi na treh posvetovalnih referendumih preveriti naklonjenost volilcev glede pridelave, predelave in uporabe konoplje v medicinske namene, o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah in o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Čeprav koalicija in opozicija le redko stopita skupaj, pa so parlamentarne stranke – z izjemo Levice – dosegle konsenz glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji nove jedrske elektrarne v Krškem. Stranke so se ob vložitvi predloga strinjale, da bi referendum izvedli predvidoma v drugi polovici novembra.
O ostalih predlogih za razpis referendumov takšnega konsenza ni. Stranke vladajoče koalicije so v državnem zboru že zavrnile predlog NSi za referendum o energetskem zakonu, pričakovati pa je, da podobna usoda čaka tudi preostale opozicijske predloge.
Gibanje Svoboda računa na Levico in SD
Se pa o treh referendumskih predlogih Gibanja Svoboda poraja vse več špekulacij, da bi jih izvedli skupaj z junijskimi volitvami v Evropski parlament. Znano je namreč, da si stranka premierja Roberta Goloba tega želi, a bo za takšen manever potrebovala še podporo katere od preostalih koalicijskih partneric.
V Levici trenutno še potekajo pogovori, ali bi bili pripravljeni podpreti takšno pobudo. Kot pravijo naši viri v stranki, je to stvar koalicijskih pogovorov, svojo odločitev pa bodo sprejeli v kratkem. So pa v najmanjši koalicijski stranki že pred časom podali nekatere pomisleke o referendumski pobudi o legalizaciji konoplje v medicinske namene, saj je ta po mnenju Levice že zakonsko urejena. Vprašanje o prostovoljnem končanju življenja pa bi po njihovem mnenju terjalo širšo in daljšo razpravo.
Kot je pred časom dejal vodja poslanske skupine SD Jani Prednik, v stranki hkratne izvedbe posvetovalnih referendumov in volitev v Evropski parlament ne podpirajo. Menijo, da bi bilo referendumski dan bolj smiselno izvesti jeseni, saj evropske volitve niso povezane z vsebinami predlaganih referendumov. V SD sicer podpirajo predlog posvetovalnega referenduma o evtanaziji, vprašanji glede volilnega sistema in uporabe konoplje v medicinske namene pa sta tako ali tako že vključeni v koalicijski sporazum.
“Tako v prvi vrsti menimo, da volilke in volilci od vladne koalicije pričakujejo izvršitev teh zavez, ne ponovnega preverjanja podpore zanje,” so v SD dejali konec marca.
Bodo sploh ujeli rok?
A konsenz med koalicijskimi partnericami bo moral biti dosežen kmalu, saj se volitve v Evropski parlament naglo približujejo, časa za razpis referendumov pa je vse manj.
Državni zbor lahko skladno z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih, ki so širšega pomena za državljane. Zakon določa, da mora predsednica državnega zbora poslati predlog poslancev o referendumskem vprašanju v mnenje matičnemu delovnemu telesu in zakonodajno-pravni službi. Predlog uvrstijo na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo.
V zakonu še piše, da od razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni.
Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od razpisa referenduma, mora sprejeti državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Najkasneje 15 dni pred dnevom glasovanja pa se morata javno objaviti še akt o razpisu referenduma in besedilo akta, o katerem se bo odločalo. Zakon še določa, da se za isti dan glasovanja lahko razpišeta dva ali več referendumov.
Na vprašanji, do kdaj bi morali biti sprejeti predlogi Gibanja Svoboda za razpis posvetovalnih referendumov in do kdaj bi moral biti razpisan referendum, da bi lahko hkrati izpeljali referendume z evropskimi volitvami, so nam iz državnega zbora odgovorili zgolj: “Na hipotetična vprašanja glede razpisa referendumov vam žal ne moremo odgovoriti.”
V času samostojne Slovenije so poslanci različnih sklicev državnega zbora vložili kar 40 pobud za razpis posvetovalnih referendumov, DVK pa je od vseh vloženih pobud razpisala zgolj tri. Volilci so leta 2003 odločali o pristopu Slovenije v zvezo Nato in Evropsko unijo, leta 2008 pa o območjih in imenih pokrajin.
Zorčič: DVK se že pripravlja na sočasno izvedbo
Kot smo poročali, so se člani DVK minuli teden seznanili s potekom priprav na junijske evropske volitve, spregovorili pa so tudi o morebitni sočasni izvedbi posvetovalnih referendumov z volitvami v Evropski parlament.
Iz DVK so takrat sporočili, da bi lahko v primeru hkratne izvedbe volitev in referendumov nastali morebitni zapleti pri tiskanju glasovnic in dobavi papirja, ki je namenjen tiskanju glasovnic. Vsak dodatni referendum bi namreč prinesel tiskanje dodatnih 1,7 milijona glasovnic.
A kot je za N1 dejal direktor službe DVK Igor Zorčič, bo DVK, če bodo referendumi razpisani na dan volitev v Evropski parlament, izvedla vsa referendumska opravila, sprejela vse akte in organizirala vse, da bodo referendumi na ta dan izvedljivi.
Ob tem je dodal, da pa vsekakor želijo čim prej izvedeti, koliko bo teh referendumov in ali bodo res razpisani 9. junija. O dobavi papirja in tiskanju glasovnic pa je Zorčič dejal: “Na morebitne težave pri dobavi glasovnic nas opozarjajo nekateri podizvajalci, ampak glede na to, da se informacije o tem, da bi bili referendumi razpisani na dan evropskih volitev, pojavljajo že vsaj zadnjih nekaj tednov, smo mi že začeli vsa opravila in postopke, da bo vse pravočasno urejeno. Trenutno se pripravljamo na izvedbo treh referendumov skupaj z volitvami.”
Raziskava javnega mnenja: vprašani podpirajo sočasno izvedbo referendumov z evropskimi volitvami
Javnomnenjska raziskava, ki jo je konec marca za časnik Delo izvedla Mediana, kaže, da se 72,2 odstotka vprašanih strinja o izvedbi referendumskih vprašanj skupaj z evropskimi volitvami, 15,6 odstotka anketirancev pa temu nasprotuje.
Ob tem anketiranci podpirajo tudi uvedbo tako imenovanega superreferendumskega dneva; tega bi podprlo 66,2 odstotka vprašanih, 15,5 odstotka temu nasprotuje, 18,3 odstotka vprašanih pa je neopredeljenih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje