Na poslanskih klopeh je več predlogov za posvetovalne referendume, v največji vladni stranki pa resno razmišljajo, da bi dodali še nove. O tem je Svoboda že povprašala koalicijski partnerici, a dogovora še ni. Po idejah, ki se pojavljajo, pa bi na referendumih med drugim odločali o legalizaciji marihuane in spremembi volilne zakonodaje, pri čemer bi ugotavljali naklonjenost uvedbi preferenčnega glasu in obveznega potrdila o nekaznovanosti za voljene funkcionarje.
Zgodnja pomlad je očitno povzročila hitro rast političnih želja in idej, kako aktivirati volilce tudi z referendumskimi pobudami.
Najprej so se pojavili opozicijski predlogi. NSi si je zaželela odločanje ljudstva o zakonu o narodnih skupnostih nekdanje SFRJ in energetskem zakonu. A je pričakovati, da bo koalicija te pobude v parlamentu zavrnila.
SDS je nato prehitela vladne stranke s predlogom za referendum o drugem bloku jedrske elektrarne Krško (JEK2). Ker pa so se uspele štiri parlamentarne stranke – SDS, Svoboda, SD in NSi – poenotiti in so vložile skupni predlog, je SDS svojega umaknila.
Koalicija je medtem vložila predlog za razpis referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, v Svobodi pa razmišljajo še o dodatnih posvetovalnih referendumih. O tem so se njihovi poslanci danes pogovarjali s premierjem in predsednikom stranke Robertom Golobom, z idejo pa so že seznanili tudi koalicijski partnerici SD in Levico.
Kakšne zamisli se porajajo v Svobodi
Med temami, ki bi jih Gibanje Svoboda preverjalo pri volilcih, sta legalizacija marihuane in spremembe volilne zakonodaje. Pri slednji bi ljudi povprašali, ali so naklonjeni uvedbi preferenčnega glasu in tudi, kaj mislijo o tem, da bi morali voljeni funkcionarji obvezno predložiti potrdilo o nekaznovanosti.
Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je za N1 danes potrdil, da so v stranki odprli pogovore o možnih referendumskih vprašanjih: “Idej za referendume je več, razmislekov tudi. Pogovarjamo se o različnih možnostih, odločitve pa še niso dokončne, ko bodo, jih bomo sporočili.”
Kot je poudaril, gre za družbena vprašanja, “ki so pomembna za življenje vseh nas, politika o njih ne more odločiti sama, zato potrebujemo usmeritve in podporo državljanov”. Ob tem spomnimo, da izid posvetovalnega referenduma za državni zbor ni obvezujoč.
Na naše vprašanje, ali v Svobodi razmišljajo o širši legalizaciji marihuane, torej ne le za medicinske, temveč tudi za rekreativne namene, je Sajovic odgovoril: “Stanje na tem področju je pri nas neurejeno, potrebujemo korak naprej. Ne nazadnje so zanimivo zgodbo izpeljali v Nemčiji, sicer malo širšo. Mi za zdaj razmišljamo nekoliko ožje, torej o legalizaciji za medicinske namene kot prvem koraku.”
Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je za N1 potrdil, da jih je Sajovic v torek seznanil z referendumskimi idejami Svobode. “V poslanski skupini smo se o tem pogovarjali, načeloma nimamo zadržkov, sploh vprašanje konoplje je nekaj, s čimer smo se ukvarjali že od naših začetkov. Tudi vprašanja o spremembi volilne zakonodaje se nam zdijo koristna.”
Po naših informacijah naj bi se sicer v Levici nagibali k legalizaciji marihuane tudi za rekreativne namene.
Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik danes za pojasnila ni bil dosegljiv, je pa iz vrst Socialnih demokratov mogoče slišati pomisleke zlasti o spremembi volilne zakonodaje v smeri uvedbe obveznega potrdila o nekaznovanosti.
Nekateri namreč opozarjajo, da bi utegnila biti uvedba takšnega potrdila kot pogoja za voljeno funkcijo ustavno sporna, saj bi šlo lahko za poseg v pravico biti izvoljen.
Najodmevnejši primer posega v pasivno volilno pravico se je zgodil pri prvaku SDS Janezu Janši, ki se je leta 2014 v službo v državni zbor vozil iz zapora na Dobu, nato so mu poslanci z največjo koalicijsko stranko SMC na čelu vzeli poslanski mandat. Vrnilo mu ga je ustavno sodišče in razveljavilo obsodilno sodbo, primer Patria pa je kasneje zastaral.
Referendum o JEK2 naj bi bil samostojen, po napovedih predlagateljev pa bi ga izpeljali novembra. O preostalih idejah za posvetovalne referendume naši sogovorniki omenjajo različne možnosti. Po eni bi jih izpeljali hkrati z evropskimi volitvami. A se ob tem poraja več vprašanj.
Eno je primernost združevanja volitev in referendumov, takšna opozorila so se pojavljala že v volilno-referendumski jeseni 2022.
Drugo vprašanje je, katero referendumsko temo bi predlagatelji lahko izkoristili za večjo udeležbo svojih volilcev na evropskih volitvah. Po oceni nekaterih na levem polu političnega prostora bi vprašanje o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prej aktiviralo desne kot leve volilce.
Če bi hoteli referendume izvesti skupaj z evropskimi volitvami, bi morali z vložitvijo predlogov pohiteti. Zato se zdi našim sogovornikom bolj realna možnost, da bi jih izvedli na poseben superreferendumski dan.
Udeležba na volitvah v Evropski parlament je v Sloveniji tradicionalno nizka in med najnižjimi v EU.
2004 28,35 %
2009 28,37 %
2014 24,55 %
2019 28,89 %
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje