Tudi med sindikati obtožbe, ker bodo revnejši dobili manj kot bogatejši

Slovenija 12. Okt 202218:10 > 13. Okt 2022 06:099 komentarjev
Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, sindikati
Foto: Borut Živulović/BOBO

Mnogi sindikalisti so zelo kritični do dogovora o dvigu plač, ki bo bolje plačanim javnim uslužbencem prinesel več kot najslabše plačanim. Vsi za to krivijo vlado, nekateri pa tudi druge sindikaliste. "Vlada namerava uveljaviti privilegije za politično najmočnejši poklicni skupini v javnem sektorju, zdravnike in šolnike," so zapisali v visokošolskem sindikatu.

Dogovor o uskladitvi plač javnih uslužbencev z inflacijo, ki bo podpisan danes, ni povsem zadovoljil nobenega od sindikatov, ki so se pogajali z vlado. Nekateri sindikati pa so v svoji kritiki še posebej ostri.

“Na uvodnem sestanku nam je premier Robert Golob povedal, da je treba naslavljati težave deprivilegiranih,” se spominja Marjan Lah, predsednik sindikata ministrstva za obrambo, “ta dogovor pa daje največ najbogatejšim, ki bi inflacijo tako ali tako najlažje preživeli”.

V Lahovem sindikatu se do torka še niso odločili, ali bodo podpisali dogovor, v visokošolskem sindikatu pa so že napovedali, da ga ne bodo. “Odprava plačnega stropa v korist najbolje plačanih javnih uslužbencev hkrati s tem, ko vlada ni bila pripravljena bolje poskrbeti za najslabše plačane, ki ne vedo, kako bodo preživeli zimo, je nespodobna,” je na spletni strani sindikata zapisal njegov predsednik Gorazd Kovačič. Tudi druge sindikate je pozval, naj ne dajo svojega podpisa pod dogovor, s katerim “namerava vlada uveljaviti privilegije za politično najmočnejši poklicni skupini v javnem sektorju, zdravnike in šolnike”.

Ostre besede sindikalistov do vlade niso neobičajne. Znano je tudi, da mnogi sindikalisti nimajo najboljšega mnenja o zdravniškem sindikatu Fides in da velja tudi obratno. Več polemičnih izmenjav je bilo na primer med predsednikom Fidesa Konradom Kuštrinom in Branimirjem Štrukljem, generalnim tajnikom sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) ter predsednikom konfederacije sindikatov javnega sektorja.

Presenetljivo pa je, da je Kovačič (na spodnji fotografiji) v svoji objavi omenil šolnike. Meril je prav na Štruklja oziroma SVIZ, s katerim je, ne nazadnje, visokošolski sindikat pred nekaj meseci skupaj stavkal.

Gorazd Kovačič
Žiga Živulović jr./BOBO

Vsi sindikati so bili za drugačen dogovor

Kovačič je poudaril, da si je pogajalska skupina, ki jo vodi predsednik sindikalne konfederacije Pergam Jakob Počivavšek, prizadevala za drugačen dogovor z vlado, kot je bil na koncu oblikovan. V verziji, ki bo očitno potrjena, Kovačič vidi “favoriziranje privilegijev nekaterih”.

Štrukelj pravi, da ga Kovačičeve kritike presenečajo. Poudarja, da je podprl Počivavškov predlog in da bo skupaj z drugimi sindikati podpisal izjavo, da je odprava plačnega stropa neusklajena.

Počivavšek se do Kovačičevih stališč ni kategorično opredelil oziroma ni ponovil njegove kritike drugih sindikalistov. “Dejstvo je, da bi naš predlog rešili več problemov, kot jih rešuje ta dogovor. Lahko bi še več uslužbenkam in uslužbencem pomagali v boju z inflacijo,” je dejal.

Dogovor med vlado in sindikati bo vseboval pet točk:

  • povečanje vrednosti vseh plačnih razredov za 4,5 odstotka že z novembrskim izplačilom oktobrske plače,
  • dodaten plačni razred za vse, ki niso bili vključen v dogovor, ki ga je prejšnja vlada novembra lani sklenila s sindikati zdravstva in socialnega varstva. Ta dodatni plačni razred bodo javni uslužbenci prvič dobili z izplačilom aprilske plače,
  • že s septembrsko plačo bo višja višina nadomestila za malico, dvignila se bo iz sedanjih 4,94 evra na 6,15 evra na dan,
  • poračun regresa oziroma dodatek k letošnjemu regresu, kot je prikazano v spodnji tabeli,
  • vlada se zavezuje, da bo uresničila dogovore, ki so jih s sindikati sklenile prejšnje vlade

Marjan Lah, sindikat Mors
Žiga Živulović jr./BOBO

25 tisoč javnih uslužbencev pod minimalno plačo

“Najslabše plačani bodo dobili enkratno izplačilo 300 evrov in dober evro več za malico,” povzema Lah (na fotografiji zgoraj), “Povišanje vrednosti plačnih razredov in dodaten plačni razred se tistim, ki so globoko pod minimalno plačo, ne bo poznala nič.”

V javnem sektorju je 23 plačnih razredov, v katerih je osnovna plača pod minimalno (1074 evrov bruto mesečno). V teh plačnih razredih je več kot 25 tisoč javnih uslužbencev ali okoli 10 odstotkov vseh. Znesek minimalne plače dosežejo z doplačilom države.

“Na drugi strani pa bodo nekateri vsak mesec dobili dodatno 4,5 odstotka svoje že tako visoke plače, torej do maja skupno po več kot tisoč evrov, nato pa še dodaten plačni razred,” dodaja Lah.

Zakaj niso dali vsem enako?

Počivavškova skupina, katere del je tudi Kovačičev sindikat, je predlagala drugačno rešitev. Želeli so, da bi se vsem javnim uslužbencem plača zvišala za enak absoluten znesek.

Izračunali so ga kot 4,5 odstotka vrednosti najvišjega, torej 65. plačnega razreda. To pomeni približno 244 evrov bruto mesečno.

Vlada je predlog zavrnila, ker naj bi stal 718 milijonov evrov letno in s tem je presegel finančni okvir. V pogajanja je vlada vstopila z omejitvijo, da lahko dogovor prinese 580 milijonov evrov dodatnih stroškov. Do tega zneska so prišli tako, da so sedanji masi plač za javni sektor prišteli predvideno desetodstotno inflacijo. Na koncu je dogovor, ki bo podpisan, težak 611 milijonov evrov.

David Švarc
Aljaž Uršej/N1

“Higienično bi bilo, če bi sebi znižali plače”

Mnogi sindikalisti imajo težave z argumentacijo, s katero je vlada zavrnila predlog Počivavškove skupine. “Ta vlada, ki naj bi jo tako skrbel učinek plač na javne finance, je ob svojem nastopu svoje ministre in državne sekretarje uvrstila v najvišje možne plačne razrede,” pravi predsednik sindikata poklicnih gasilcev David Švarc (na fotografiji zgoraj).

Najnižji plačni razred, v katerega bi lahko vlada uvrstila ministre, je 61., za državne sekretarje pa 59., a vlada jih je uvrstila v najvišje razrede, torej ministre v 64. in državne sekretarje v 61. S tem jim je osnovne mesečne bruto plače določila za 350 evrov oziroma za 579 evrov višje od najnižjega možnega zneska.

Za ministra to pomeni za 12 odstotkov višjo plačo, za gasilca, ki je v 24. plačnem razredu s 1085 evrov osnovne mesečne bruto plače, pa bi 579 evrov pomenilo več kot polovičen dvig, pravi Švarc. “Če nas omejujejo, bi bilo higienično, da najprej sebi znižajo plače,” dodaja.

Moteča odprava plačnega stropa

Sindikaliste je zmotilo tudi, da dogovor vsebuje rešitve, ki se nanašajo samo na nekatere skupine javnih uslužbencev. Posebej poudarjajo, da določba o uresničitvi preteklih dogovorov pomeni tudi odpravo plačnega stropa. Trenutno lahko javni uslužbenci dosežejo največ 57. plačni razred, ki prinaša 3960 evrov osnovne bruto plače mesečno. Višje so lahko samo funkcionarji, kot na primer ministri in predsedniki vlade, države in ustavnega sodišča.

Odpravo plačnega stropa je leta 2016 obljubila takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc v dogovoru s Fidesom. Vendar takratna vlada Mira Cerarja tega ni uresničila. Ministrstvo za javno upravo, ki ga je takrat vodil Boris Koprivnikar, je dvig stropa vključilo v predlog širših sprememb plačnega sistema, te pa niso bile sprejete.

Ista vlada se je leta 2018, na koncu svojega mandata, dogovorila s SVIZ, da bo uvedla četrti naziv za učitelje in vzgojitelje, kar bi pomenilo, če poenostavimo, da bi lahko učitelji in vzgojitelji v svoji karieri napredovali večkrat in višje. Tudi ta dogovor namerava zdaj aktualna vlada uresničiti.

Na tem temelji Kovačičev očitek, da vlada uveljavlja privilegije učiteljev in šolnikov. “Štrukljeva skupina se ni naprezala za to, da bi se iz dogovora izločila določba o uresničitvi preteklih dogovorov,” pravi in pojasnjuje, da bodo učitelji in vzgojitelji edina poklicna skupina v javnem sektorju s četrtim nazivom.

Plačni strop sicer ne bi bil odpravljen samo za zdravnike, ampak za vse poklicne skupine, ki jih je ta strop doslej omejeval. Torej tudi za visokošolske profesorje in raziskovalce, ki jih zastopa Kovačičev sindikat. Ta je na primer februarja letos od vlade zahteval, da rednim profesorjem in raziskovalcem pusti napredovati do 64. plačnega razreda. Takrat je vlada želela strop dvigniti samo za zdravnike, a so sindikalne centrale prek ustavnega sodišča njen poskus ustavile.

Odpravi plačnega stropa zdaj nasprotujejo skoraj vsi sindikati v javnem sektorju, tudi Štrukelj (na spodnji fotografiji). Njegovo stališče je zelo podobno Kovačičevemu, saj meni, da je neprimerno dvigovati strop, če se hkrati ne reši težav najslabše plačanih.

Branimir Štrukelj
Borut Živulovič/BOBO

Niso vsi sindikati v istem položaju

Sindikati bodo podpisali skupno izjavo, da je odprava plačnega stropa neusklajena. Izjava bo priložena predlogu sprememb zakona, s katerim bi bil strop odpravljen, ko ga bo vlada poslala v državni zbor. Po neuradnih informacijah bo vlade te spremembe sprejela danes.

Za dogovor med vlado in sindikati pa ta izjava nima neposrednega pomena. Za veljavnost dogovora je ključno, da ga podpiše večina reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju in to po naših informacijah ni vprašljivo. Podpisali naj bi ga tudi nekateri, ki so z njim zelo nezadovoljni. Zato se zdi izpostavljanje zdravnikov ali šolnikov neupravičeno.

Najverjetneje je pomembno, da ima odločitev, ali podpisati ali ne, za nekatere sindikate zelo neposredne posledice, za druge pa ne. Napredovanje za en plačni razred, ki je predvideno za prihodnjo pomlad, bo za javnega uslužbenca dejansko izvedeno samo, če dogovor podpiše vsaj en sindikat, ki je za njegovo dejavnost reprezentativen.

Za nekatere poklice, na primer gasilce, je reprezentativen samo en sindikat, v izobraževanju pa jih je več. Čeprav Kovačič ne bo podpisal dogovora, bodo delavci v visokem šolstvu dobili dodaten razred, saj ga bo podpisal vsaj Štrukelj.

Sanja Ajanović Hovnik
Uroš Kokol/N1

Preseganj plačnega stropa ne bo še več kot eno leto

Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik (na fotografiji zgoraj) je kritike dogovora prejšnji teden opisala kot “mrcvarjenje resnice”. Zatrdila je, da določba o odpravi plačnega stropa, ki je del zaveze o spoštovanju preteklih dogovorov, sindikatov ni mogla presenetiti, saj jih je vlada o tem transparentno obvestila. Zagotovila je tudi, da napredovanj nad 57. plačni razred, ki je sedanji strop, ne bo pred decembrom 2023.

Zavrnila je tudi pozive, da naj vlada zaveze o odpravi plačnega stropa ne spoštuje. Ne more neki sindikat vladi narekovati, katerega dogovora z drugim sindikatom naj ne izvede, je pojasnila. Vendar se potem postavlja vprašanje, zakaj je vladna zaveza za uresničitev preteklih dogovorov sploh del tokratnega dogovora z vsemi sindikati, pravi Počivavšek.

Na očitke, da dogovor ne rešuje težav v spodnjem delu plačne lestvice, pa je ministrica odgovorila, da se je vlada zavezala prioritetno rešiti te težave, vendar še nihče ni ponudil dobre rešitve zanje. Skupaj naj bi jih našli do sredine naslednjega leta, ko naj bi bila končana pogajanja o spremembi enotnega plačnega sistema.

Poceni rešitev sistema se zdi nemogoča

Tudi Kovačič priznava, da problem ne bi bil rešen, če bi ves dodatni denar, ki ga je tokrat dala na voljo vlada, v enakih zneskih razdelili med vse javne uslužbence. “Bi pa bil to korak v pravo smer,” pravi.

Rešitev te težave bo draga in dlje, kot se odlaša, dražja bo, opozarja. V prvih devetih plačnih razredih ni nobenega delovnega mesta, a tisti, ki so zdaj v desetem razredu, bi vseeno morali napredovati za 15 plačnih razredov, da bi se povzpeli nad minimalno plačo, kakršna bo določena z začetkom prihodnjega leta, pojasnjuje Kovačič.

Pričakovati pa je precejšnje rasti plač po vsem javnem sektorju. Tako je mogoče sklepati iz zahtev sindikatov in tudi iz napovedi vladne strani. Ministrica Ajanović Hovnik je večkrat poudarila, da je bila včasih plača predsednika države več kot desetkrat večja od minimalne plače, danes pa je razmerje pet proti ena.

Če bi vsem plačo povečali za 15 plačnih razredov, bi to pomenilo dodatnih 4,66 milijarde evrov za plače javnih uslužbencev na leto, je izračunal Kovačič. Masa plač bi se s tem skoraj podvojila in bi znašala okoli 10 milijard evrov letno. Vsi izdatki proračuna pa naj bi letos na primer znašali 14,6 milijarde evrov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar