Slovenija je kot zelena dežela izjemno ponosna na gozdove, a ekstremni vremenski dogodki jih močno ogrožajo. Kako bomo v prihodnosti gospodarili z gozdovi? Ali jih bomo upravljali brez gospodarjenja? Kako uravnotežiti podnebje, biotsko raznovrstnost in dobiček pri upravljanju gozdov?
V dvorani Slovenskega etnografskega muzeja so bili zasedeni skoraj vsi sedeži. Na stolih in za govorniškim pultom pa predstavniki gozdarske stroke, okoljevarstveniki, domači in tuji strokovnjaki s področja gozdov, biotske raznovrstnosti in naravovarstva ter laična javnost. Vsi, ki bodo – ali pa bi morali – soodločati o prihodnosti slovenskih gozdov. A najprej bodo morali najti skupni jezik. “Potrebujemo konsenz, da gozdne ekosisteme v času podnebnih sprememb razbremenimo mnogih nenujnih pritiskov,” je zbrane pozval Matej Ogrin, vodja nevladne organizacije CIPRA Slovenija, društva za varstvo Alp.
V preteklih mesecih se je tako iz civilne javnosti kot nevladnih organizacij slišal glas nasprotovanja sečnji dreves. V javnosti je burno završalo, preden so požagali znameniti kostanj pred Dramo, še vedno odmeva sečnja dreves v mestnih gozdovih v Ljubljani, v začetku leta smo poročali o pretresenih prebivalcih Triglavskega narodnega parka, ki so se spraševali o smislu poseka tamkajšnjih dreves. To je še en dokaz, da imajo drevesa in gozd v življenju posameznikov in družbe pomembno vlogo in ključno je, da stroka razpravlja o njeni prihodnosti. “Bo gozd čez petdeset let zdravnik ali bolnik pokrajine,” je Ogrin zastavil retorično vprašanje.
“Evropa je celina degradiranih gozdov. 97 odstotkov starih smo izgubili. Več kot 70 odstotkov je istodobnih. Zadnje čase slišimo, da je v Evropi več gozdov. Res je, a so vedno mlajši. Študija je pokazala, da smo v zadnjih 20 letih izgubili veliko visokih gozdov. Večino na račun sečnje,” je na posvetu opozoril Siim Kureso, ki je v estonski nevladni organizaciji Estonian Fund for Nature odgovoren za gozdne in podnebne programe. Evropska unija je predstavila novo zakonodajo, katere namen je izboljšati varstvo in obnovo in spodbuditi sonaravno gospodarjenje z gozdovi. “Ali se bo to zgodilo, bo še naprej večinoma odvisno od dobre volje držav članic pri izvajanju njihove zakonodaje,” je povedal Kureso. Da pa bodo sprejete ustrezne odločitve na lokalni ravni, sta nujna razumevanje pomembnosti izzivov in zavedanje pomena dobrega stanja gozdov.
Več kot 50 odstotkov poseka zaradi ekstremnih vremenskih pojavov
Slovenija je med članicami Evropske unije na zavidljivem tretjem mestu po površini gozdov. Dobrih 58 odstotkov države prekrivajo gozdovi, kar znaša približno 1,2 milijona hektarjev, zanj je značilna velika pestrost gozdnih tipov, hkrati pa je z različnih vidikov tudi primer dobre prakse opravljanja z gozdovi, je pojasnil Aleš Poljanec z Zavoda za gozdove Slovenije.
Posledice podnebnih sprememb so različne. “Nekatere zaznamo težje, druge so dramatične, na primer ujme,” je razložil Poljanec. V zadnjih desetih letih smo bili priča številnim ekstremnim pojavom, med drugim vetrolomom, žledolomom in požaru na Krasu. Naravne ujme so velik izziv tudi zato, ker jim sledi porast škodljivcev, na primer lubadarjev, ki uničujejo gozdove ter spreminjajo tako strukturo gozdov kot drevesno sestavo. Več kot 50 odstotkov letnega poseka slovenskih gozdov oziroma približno 1,5 milijona kubičnih metrov letno v povprečju je bilo v zadnjih desetih letih posledično sanitarne narave. To so sečnje okuženega, z insekti napadenega ali podrtega drevesa.
Največja tveganja, ki pestijo slovenske gozdove, so torej invazivne tujerodne vrste in spreminjanje habitatov, kar ogroža biotsko raznovrstnost. “Podnebne spremembe spreminjajo gozdove, hkrati pa se povečujejo potrebe lastnikov gozdov in zahteve družbe, kar gozdarstvo postavlja v zahteven položaj,” je opozoril Poljanec in poudaril pomen aktivnega pristopa k ukrepom. “Pomembno je, da izvajamo vse ukrepe, od nege do sečnje, da sledimo naravnemu pomlajevanju in vodimo dialog z ostalimi deležniki v gozdu.”
Razumevanje in zavedanje izzivov je ključno za iskanje rešitev in gospodarjenje z gozdovi, ki se mora prilagoditi podnebnim izzivom. Stroko tu čaka zahtevna naloga, ključno pa je, da se bodo različna področja med sabo uskladila in se izognila konfliktom. Tudi konfliktom interesov, ki bi lahko ogrozila slovenske gozdove. Kot je v začetku opozoril Ogrin, je v javnosti in stroki opaziti skrb za drevje in gozd, vendar pa včasih to skrb preglasi argument “razvoja”.
Upravljanje brez gospodarjenja?
Nekateri prihodnost gozdov vidijo v upravljanju gozdov brez gospodarjenja, spet drugi to označujejo kot nerealistično in poudarjajo lesnoproizvodno funkcijo gozdov. Gal Fidej z Biotehniške fakultete v Ljubljani sicer meni, da je glede skladiščenja ogljika in biodiverzitete najboljši način upravljanje gozda brez gospodarjenja. Vendar pa, “če upoštevamo vse funkcije gozda, je najbolj optimalno upravljanje tisto, ki upošteva prilagajanje na podnebne spremembe z vnašanjem prilagojenih drevesnih vrst”.
“Slovenija je verjetno med najboljšimi zgledi gospodarjenja z gozdom na svetu, saj poleg pridelave biomase ohranja tudi biodiverziteto,” je spodbuden Thomas Nagel, raziskovalec z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Obenem je poudaril izreden pomen t. i. odmrlega lesa v gozdovih, ki je ključen za ohranjanje biotske raznovrstnosti. 25 odstotkov gozdnih vrst je odvisnih od odmrlih dreves. Ena od rešitev bi lahko bila vzpostavljanje gozdnih rezervatov, v Sloveniji jih je danes približno 170. V njih gospodari le narava, zato pa pomembno prispevajo k biotski pestrosti in predstavljajo prostor za raziskovanje, preučevanje in spremljanje naravnega razvoja gozdov. Vendar pa bodo svojo funkcijo opravljali le, če bodo dovolj veliki, je jasen Nagel.
Posvet z naslovom Vloga gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb so organizirali Focus, društvo za sonaraven razvoj, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje