"Ne le, da so do golega posekali vse drevje, staro in mlado, tudi v tla kopljejo, ruvajo skale in uničujejo gozdno območje, ki se desetletje ne bo obnovilo." Tako bralec N1 opisuje stanje v državnem gozdu na Gorenjskem v bližini Mojstrane. Preverili smo, kaj je ugotovila inšpekcija in kako dobičkonosni so slovenski državni gozdovi.
“Ne le, da so do golega posekali vse drevje, staro in mlado, tudi v tla kopljejo, ruvajo skale in uničujejo gozdno območje, ki se desetletje ne bo obnovilo,” je prepričan naš bralec, ki je naletel na posek v gorenjskem gozdu v bližini Mojstrane.
Gre za gozdno parcelo, ki pripada državi. “Mlada drevesa niso dovolj razvita, da jih ne bi divjad, ki je na tem območju številna, pojedla. S tem bo uničena tudi nadaljnja rast mladih dreves,” še pravi bralec, ki je po njegovem mnenju pregrob poseg v naravo prijavil tudi Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki je pristojen za tovrstne kršitve.
Inšpektorica si je dan po prijavi razmere ogledala na terenu. “Nepravilnosti niso bile ugotovljene. Sečnja dreves poteka na podlagi odločb o dovolitvi poseka izbranih dreves, ki jih je izdal Zavod za gozdove Slovenije (ZGS),” so zapisali v odgovoru. “Tudi gradnja vlake poteka na podlagi elaborata, ki ga je izdelal ZGS.”
Na inšpekciji pravijo, da se na teren običajno odpravijo v nekaj dneh po prejemu prijave, če je možno preprečiti nadaljevanje kršitve pa isti ali naslednji dan po prejemu prijave. V primeru ugotovljene kršitve odredijo zaustavitev del.
V lanskem letu je gozdarska inšpekcija prejela 776 prijav. Gozdarski inšpektorji so opravili 2569 pregledov. Število izrečenih ukrepov v prekrškovnih postopkih je bilo v letu 2022 za 18 odstotkov večje kot v letu 2021. Od skupno 978 ukrepov je bilo izrečenih 263 opozoril, 65 glob s plačilnim nalogom, 331 odločb z izrekom opomina in 319 odločb z izrekom globe.
Skrbi so odveč
V omenjenem primeru pa, kot rečeno, inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti. Za to parcelo je v skladu z desetletnim gozdnogospodarskim načrtom (2018–2027) predvideno, da lahko posekajo 195 m3 lesa. V okviru zdajšnje sečnje bodo posekali 163 m3, in sicer 65 smrek, 81 bukev in eno jelko. Na naše vprašanje, ali je običajno, da skoraj vse, kar je predvideno za posek v desetih letih, posekajo naenkrat, so na ZGS odgovorili pritrdilno. Na tem odseku je to edina gozdna parcela v lasti države, meri hektar in pol. “Na tako majhnih parcelah je običajno, da se predviden desetletni etat poseka v eni sezoni,” so pojasnili.
“Gospodarjenje z gozdom je skladno z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom, strokovno utemeljeno in ne povzroča nobene katastrofalne škode,” pojasnjuje vodja blejske območne enote ZGS Andrej Avsenek. Miri, da je bojazen bralca odveč, da je tak način gospodarjenja trajen in sonaraven ter omogoča postopno in naravno pomlajevanje gozdov. “Vlako so naredili v dolžini 260 metrov. Pri tem so seveda tudi kopali v tla in ruvali skale, vendar je to popolnoma običajen postopek, ki ne bo pustil trajne škode v gozdu,” še poudarja Avsenek.
Po opravljeni sečnji bodo na vlaki uredili odvodnjavanje, les bodo odpeljali in izveden bo gozdni red. Tega je treba, kot veleva zakonodaja, vzpostaviti v dveh mesecih po začetku sečnje. Gozdni red pomeni, da je treba posekati vsa drevesa, ki so bila pri sečnji ali spravilu močneje poškodovana, iz gozda pospraviti les in sekance, veje razžagati in zložiti, odpraviti poškodbe na gozdnih tleh, ki bi lahko povzročile erozijo, odstraniti sečne ostanke iz strug potokov, hudournikov in gozdnih poti ter odstraniti vse nelesne odpadke, ki so nastali pri opravljanju del.
Po poseku se razmere v gozdu spremenijo, saj se poveča nevarnost vplivov vetra, sonca, snega, pa tudi bolezni in škodljivcev, pojasnjujejo v zavodu za gozdove. Gozdni red te vplive zmanjša na najmanjšo možno mero.
Omenjeni gozd leži na območju Triglavskega narodnega parka (TNP), vendar v javnem zavodu TNP pravijo, da niso neposredni upravljavec gozdov v parku. “Vsa dela se opravljajo po predpisih s področja gozdarstva in gozdov. Tako načrtovanje sečnje kot njena izvedba sta v pristojnosti ZGS,” so pojasnili in dodali, da v primeru, da naravovarstveni nadzorniki parka kjerkoli na terenu pri sečnji opazijo kaj sumljivega, na to opozorijo revirnega gozdarja.
O (ne)zakonitih posekih preberite tudi v članku Zakaj ste posekali ta drevesa? Vse več ljudi budno spremlja delo gozdarjev
Kako donosni so državni gozdovi?
Z gozdom v lasti države upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je bila ustanovljena leta 2016 in ima 378 zaposlenih. Državni gozdovi predstavljajo dobro petino vseh gozdov v Sloveniji.
V lanskem letu so prodali 1.136.771 kubičnih metrov t. i. okroglega lesa iz državnih gozdov. Okrogli les so hlodi, tako tisti boljše kakovosti, kot slabše, iz katerih proizvajajo vezane plošče, drva in podobno. SiDG je poleg tega prodal še 4.000 m3 sečnih ostankov in 3.700 m3 lesa na panju. Prodaja na panju pomeni prodajo stoječega, še neposekanega drevja. V tem primeru za sečnjo in spravilo lesa poskrbi kupec, je pa taka prodaja manj donosna, saj kakovosti lesa ni mogoče natančno oceniti, dokler drevo še stoji. Zato SiDG, ki ga je država ustanovila tudi zato, da dobičkonosno gospodari z gozdovi, na panju proda zelo malo lesa.
Prihodki od prodaje okroglega lesa so lani (podatki še niso revidirani) znašali 84,2 milijona evrov, od prodaje sečnih ostankov 49 tisoč evrov, od prodaje lesa na panju pa 120 tisoč evrov. Skupni prihodki od prodaje so znašali 90,7 milijona evrov. Poleg prodaje lesnih proizvodov je imel SiDG prihodke tudi od storitev, največ, 5,7 milijona evrov od transporta.
Družba vse od ustanovitve ustvarja dobiček. Kot je videti iz spodnjega prikaza, je bil ta lani najvišji doslej. Posekali so približno toliko lesa kot v preteklih letih, a ker so cene lani poskočile, je bil zaslužek večji.
V prejšnjih letih je vlada kot skupščina SiDG večinoma odločila, da se polovica čistega poslovnega izida nameni za izplačilo dividend v državni proračun, preostanek pa se je uporabi za oblikovanje drugih rezerv iz dobička. Konec lanskega leta se je s spremembo zakonodaje upravljanje SiDG z vlade preneslo na Slovenski državni holding (SDH). O delitvi dobička za leto 2022 še niso odločili.
Poleg dela dobička, ki gre v proračun, SiDG še 20 odstotkov od vsakega kubičnega metra prodanega lesa nakaže v gozdni sklad. V letu 2021 je bilo tega za 13,4 milijona evrov, lani pa za 16,9 milijona.
S sredstvi tega sklada upravlja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Namenjena so povečanju površine gozdov v lasti države, ukrepom v zasebnih gozdovih na območju Natura 2000, nadomestilom za uporabo lokalne cestne infrastrukture – ta del dobijo občine, promocije rabe lesa in lesnih proizvodov in podobno.
Najvrednejše kose lesa iz državnega gozda prodajo na dražbah. Najvišjo ceno je lani dosegel hlod gorskega javorja izjemne kakovosti. Kupec iz Italije je za 2,1 m3 lesa plačal več kot 47 tisoč evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje