Po umiku zdravniških soglasij za nadurno delo bolnišnice premišljujejo, ali bi zdravnikom umaknile soglasja za delo pri drugem delodajalcu. Tiste, ki so pri odločitvi računale na pomoč ministrstva za zdravje, je ne bodo dobile. Za N1 so namreč na ministrstvu dejali, da je preklic soglasja v rokah direktorja zdravstvenega zavoda.
V sredo so zdravstveni zavodi od stavkajočih zdravnikov začeli prejemati umike soglasij za nadurno delo. Večina jih bo v veljavo stopila z začetkom marca, zaostritev stavke pa bo močno vplivala na organizacijo dela v bolnišnicah in zdravstvenih domovih.
Zato so začeli v vodstvih zavodov premišljevati, ali bi sami zdravnikom umaknili soglasje, ki jim dovoljuje delo pri drugem delodajalcu. Medtem ko so se v novomeški bolnišnici in kranjski porodnišnici že v sredo oziroma četrtek odločili, da bodo soglasje za delo pri drugem delodajalcu umaknili, so bile druge bolnišnice, med njimi Splošna bolnišnica Murska Sobota, nekoliko bolj previdne, češ da bodo počakale na usmeritve ministrstva za zdravje.
A nanje čakajo zaman, saj se ministrstvo očitno v zadevo, tudi kot ustanovitelj bolnišnic, ne bo vpletalo. V odgovoru na novinarska vprašanja N1, kaj glede umika soglasij za delo pri drugem delodajalcu svetujejo vodstvom bolnišnic, so namreč zapisali, da dotična soglasja na podlagi zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDdej) izdajajo direktorji zavodov, ki lahko soglasja tudi prekličejo. Pogoji za izdajo in preklic dovoljenja za delo pri drugem delodajalcu so navedeni v 53.b členu. “Preklic soglasja je tako v domeni direktorja javnozdravstvenega zavoda,” so zaključili.
“Drugi delodajalec” niso vedno zasebniki, to lahko pomeni težave
Če se bo še več bolnišnic in zdravstvenih domov odločilo, da umakne soglasje za delo pri drugem delodajalcu, bo to vplivalo na celoten sistem, se že vrstijo opozorila direktorjev zdravstvenih zavodov. Delo pri drugem delodajalcu namreč ne pomeni vedno dela pri zasebniku ali v samostojni ambulanti, ampak tudi v drugi javni zdravstveni ustanovi, kjer pomembno pripomore k organizaciji dela.
Tako je na primer v Bolnišnici Postojna. Tam zaposleni zdravniki soglasij za nadurno delo niso preklicevali, zato zdravstvena oskrba ni motena, bi jo pa lahko ohromila odločitev drugih bolnišnic, da zaposlenim prekličejo delo pri drugem delodajalcu. V Postojni bi namreč tako ostali brez pomembnega kadra, saj se v pokrivanje neprekinjenega zdravstvenega varstva v bolnišnici vključujejo tudi zdravniki od drugod, predvsem pediatri. “To bi pomembno vplivalo na delo naše bolnišnice,” so pojasnili za N1.
Kaj glede dela pri drugem delodajalcu pravi zakon?
Zdravstveni delavec, ki je zaposlen v javnem zavodu, lahko dela pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, a mora v skladu z ZZDdej za to dobiti pisno soglasje delodajalca, ki velja največ 12 mesecev.
Ko zdravstveni delavec prejme soglasje, lahko pri drugem delodajalcu dela največ 8 ur na teden. Ta časovna omejitev se lahko upošteva tudi kot povprečna časovna omejitev v obdobju 6 mesecev.
Zdravnik soglasje za delo dobi, če:
- zaradi njega ni povzročena škoda javnemu zavodu oziroma motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda;
- zdravstveni delavec v celoti izvršuje svoje delovne obveznosti glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev pri matičnem delodajalcu;
- zdravstveni delavec ne odklanja nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu in
- zdravstvenemu delavcu zaradi dela pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalcu zdravstvene dejavnosti ni onemogočen dnevni in tedenski počitek ter letni dopust.
V skladu z določili zakona je izdano soglasje o delu pri drugem delodajalcu lahko preklicano, če prenehajo veljati zgornja določila.
“Javni sistem sloni na nadurnem delu zdravnikov”
V Slovenskem zdravniškem društvu opozarjajo, da javni zdravstveni sistem vrsto let sloni na nadurnem delu zdravnikov. “Številne zdravnice in zdravniki zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo tako, da delajo nadure – z različnimi imeni za delo prek rednega delovnega časa. Z umikom soglasij nastopi konec ‘delavcev iz ur’. Mlade generacije imajo druge življenjske vrednote kot pred desetletji,” so zapisali v društvu.
“Izražamo veliko zaskrbljenost, saj bodo številne zdravnice in zdravniki tudi po koncu sedanjih stavkovnih aktivnosti želeli nadaljevati delo v okviru evropske direktive delovnega časa 40+8 ur na teden, kar bo povzročilo, da se javno zdravstvo ne bo več vrnilo na raven delovanja pred januarjem 2024. Vse to bo močno omejilo dostopnost bolnikov do specialističnih obravnav,” menijo. V društvu razumejo stavko zdravnikov kot poskus ohranitve dostopnosti javnega zdravstva z boljšimi in varnejšimi delovnimi pogoji.
Število umikov soglasij za nadurno delo se sicer med posameznimi zavodi zelo razlikuje. Preverili smo stanje in ugotovili, da so se v trboveljski bolnišnici zdravniki denimo odločili, da ne bodo umaknili soglasij, medtem ko je v Slovenj Gradcu na nekaterih oddelkih umik oddalo več kot 90 odstotkov zdravnikov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje