Morda bo že jeseni na nebu za nekaj dni zasijala "nova zvezda". Pravzaprav bo to velikanska eksplozija v vesolju, ki jo bomo lahko opazovali s prostim očesom.
Astronomi že stoletja spremljajo zvezde, ki se nenadoma pojavijo na nebu, vztrajajo nekaj ur ali dni, lahko tudi več, potem pa počasi ugasnejo.
Ena najbolj znanih je bila “zvezda”, ki so jo leta 1054 lahko opazovali celo podnevi. Danes astronomi vedo, da to v resnici ni bila zvezda, ampak velikanska eksplozija v vesolju. Tistega leta je namreč razneslo zvezdo v ozvezdju Bika, ostanke eksplozije pa lahko vidimo še danes in jih poznamo kot meglico (nebulo) Rakovica. Takšnim pojavom so astronomi nadeli ime “nova”, ki prihaja iz latinskega izraza “de nova stella”, kar pomeni “nova zvezda”.
Dogodek v vesolju ni nič posebnega, saj lahko s teleskopi skoraj vsak dan opazijo kakšnega. Navadno so te eksplozije odjeknile daleč od nas. Takšne, ki bi bile dovolj blizu in dovolj močne, da bi jih lahko opazovali s prostim očesom, pa so precej bolj redke. Takšna eksplozija se namreč zgodi le enkrat v povprečnem življenju človeka ali še redkeje, piše portal IFL Science.
Še letos ali morda drugo leto bomo tako lahko priča takšnemu dogodku. Teleskopi astronomov so že nekaj časa uprti v zvezdo, imenovano T Coronae Borealis (T CrB), ki je od nas oddaljena 2.500 svetlobnih let. Pravzaprav to ni le ena zvezda, ampak tako imenovana “dvojna zvezda” ali binarni sistem, v katerem dve zvezdi krožita tesno druga okoli druge.
“Eksplozivna mešanica rdeče orjakinje in bele pritlikavke”
V tem primeru gre za zvezdi, od katerih je ena rdeča orjakinja, druga pa bela pritlikavka. Obe zvezdi sta malce masivnejši od Sonca.
Medtem ko je rdeča orjakinja “napihnjena” zvezda z velikanskim premerom (nekoč bo takšno postalo tudi Sonce), je bela pritlikavka ostanek nekdanje zvezde, zelo gost in z veliko manjšim premerom, ki pa ima velik gravitacijski privlak.
Takšna kombinacija pa je “zelo eksplozivna”, piše portal IFL Science, ki poroča o tem. Bela pritlikavka namreč zaradi večjega gravitacijskega privlaka “trga” snov iz rdeče orjakinje, pri čemer se okoli orjakinje ustvarja disk močno razgrete snovi, ki se imenuje akrecijski disk. Ta je podoben tistemu, ki kroži okoli črne luknje.
Del akrecijskega diska pa pada tudi proti beli pritlikavki. Ko se ga v njeni okolici nabere dovolj, se tam še dodatno segreje, zaradi česar pride do “vžiga”, ki povzroči, da se svetloba, ki jo odda celoten sistem, močno poveča.
Kako naj bi to bilo videti, kaže umetniška upodobitev, ki jo je objavila ameriška vesoljska agencija Nasa.
V primeru T CrB se je leta 2016 svetlost povečala kar za trikrat, vendar je to še vedno bilo premalo, da bi to lahko opazili s prostim očesom.
Enak “vžig” pa se je v sistemu zgodil že v letih 1866 in 1946, ko se je povečal za več tisočkrat, tako da je bil zlahka viden s prostim očesom. Sistem je bil takrat svetel tako kot zvezda Severnica, ena najsvetlejših zvezd na nočnem nebu.
To pa pomeni tudi, da je zvezda T CrB ena od ponavljajočih se nov in ena redkih, ki jih je mogoče videti tudi brez teleskopa. “Vžig” naj bi se ponavljal na nekaj manj kot 80 let, kolikor znaša razlika med omenjenima letoma, domnevajo astronomi. Po izračunih bi do novega vžiga moralo priti prihodnje leto. Vendar pa tovrstni dogodki niso tako natančni kot švicarske ure – lahko se zgodijo tudi malo prej ali malo kasneje.
Zdaj se, kot kaže, ponovno dogaja nekaj, kar namiguje na skorajšnji “vžig”. Lani je namreč profesor Bradley Schaefer z državne univerze v Louisiani opazil, da je pred dogodkom leta 1946 zvezda T CrB doživela nekaj opaznih zatemnitev. In prav zdaj se z njo dogaja nekaj podobnega. Schaefer je na podlagi opazovanj in primerjanj s podatki iz leta 1946 napovedal, da lahko “vžig”, ki bo na nebu videti kot nova, pričakujemo letos med februarjem in septembrom. Opravil je tudi nekaj iskanj po astronomskih zabeležkah iz preteklosti in našel dokaze o prejšnjih opazovanjih podobnega pojava na istem delu neba v letih 1787 in 1217. To pa povečuje možnosti, da so njegove napovedi pravilne, piše IFL Science.
Sistem T CrB je večino leta viden iz Evrope in Severne Amerike. Izjema sta september in november. Če bo res odjeknila eksplozija, Nasa napoveduje, da bo pojav viden nekaj dni s prostim očesom, nato bo kakšen teden zadostoval daljnogled, potem pa bo dogodek mogoče opazovati še nekaj časa s teleskopi.
“Novo zvezdo” bomo lahko opazovali med zvezdama Vega in Arktur, oziroma blizu ozvezdja Herkul, piše portal IFL Science. Seveda, če eksplozija bo in če to ne bo septembra in novembra. V vsakem primeru pa kaže, da bi kmalu lahko bili priča vesoljskemu dogodku, ki se zgodi le enkrat v življenju ali pa še to ne.
In še ena zanimivost. Glede na oddaljenost T CrB – 2.500 svetlobnih let – to pomeni, da bomo, če bomo eksplozijo lahko opazovali, v resnici opazovali dogodek, ki se je zgodil pred približno 2.500 leti. Toliko časa namreč svetloba od tam potrebuje do nas.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!