Devet mesecev po hudi nesreči v kočevski tovarni Melamin, ko je v eksploziji umrlo sedem ljudi, sta občina Kočevje in podjetje Melamin prebivalcem predstavila možnosti za preselitev kemične tovarne na drugo lokacijo zunaj mestnega središča. Dvorana kočevske gimnazije je bila nabito polna, mnogi občani pa so se odzvali burno. Pravijo, da podjetju ne zaupajo več.
Po hudi nesreči v tovarni Melamin, ki je 12. maja lani pretresla Kočevje in v kateri je umrlo sedem ljudi, je več civilnih iniciativ zahtevalo, da nevarni del tovarne, kjer je odjeknila eksplozija, preneha delovati ali pa naj se ta del proizvodnje preseli na obrobje mesta. Kemična tovarna Melamin namreč stoji v središču Kočevja, ob eksploziji pa so bili poškodovani številne okoliške stavbe in objekti.
V torek zvečer je v dvorani kočevske gimnazije potekala predstavitev študij več možnih lokacij za novo tovarno. Dvorana je bila nabito polna, pred gimnazijo pa so bili postavljeni transparenti, na katerih je med drugim pisalo “Zelena Kočevska ni Černobil”.
Na pobudo enega od krajanov so predstavitev začeli z minuto molka za preminule v nesreči. Župan Kočevja Vladimir Prebilič je pojasnil, da nobena od lokacij še ni potrjena in da bodo na koncu odločali prebivalci. Na vprašanje N1, ali bo odločitev sprejeta v občinskem svetu ali z referendumom, je odgovoril, da vse možnosti pušča odprte. Za umestitev tovarne na novo lokacijo je treba sprejeti tudi spremenjen občinski prostorski načrt.
Preberite še: Razkritja iz Melamina: Pokojni kolega je govoril, da bomo enkrat šli v tri p. m.
Poudaril je, da želi občina urediti pogoje za razvoj gospodarstva, da bodo imeli predvsem mladi možnost zaposlitve v Kočevju, “a ne za vsako ceno”. Med tremi lokacijami, ki so jih preučili, se je kot najprimernejše izkazalo območje, ki so ga poimenovali industrijska cona Kočevje Sever.
Lokacija ob gozdu
Sergej Hiti iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda, ki je izdelalo preliminarne študije za Melamin, je pojasnil, da gre pri kemični tovarni za obrat s tveganji, zato zakonodaja zahteva celovito presojo vplivov na okolje in ustrezno oddaljenost od stanovanjskih območij, to je najmanj 700 metrov. Lokacija Kočevje Sever leži na gozdnem območju, vendar naj bi bil tam gozd degradiran zaradi vetroloma in lubadarja, lesne sekance pa bi lahko Melamin uporabil za proizvodnjo toplote ter z njo ogreval tudi stanovanja v bližini, kot to počne že zdaj, so poudarili.
Predstavitev je na tej točki prekinil revirni gozdar iz občinstva, ki je prepričan, da omenjeni gozd ni degradiran in da po vetrolomu tam zdaj rastejo mlada drevesa. V študiji je sicer sodeloval tudi Zavod za gozdove.
Kot prednost lokacije Kočevje Sever so pristojni poudarili še možnost, da se dogradi industrijski železniški tir, od stare do nove lokacije Melamina, ter cestni priključek na katerokoli od treh variant načrtovane kočevske obvoznice, pa tudi primerna električna infrastruktura oziroma daljnovod. Izpostavili so še, da je večina zemljišč v državni lasti. Prebilič je na vprašanje, koliko bi to občino stalo, odgovoril, da “niti centa” ter da je državi oziroma gospodarskemu ministru Matjažu Hanu celo dal pogoj, da ob komunalnem opremljanju nove lokacije dobi dodatno infrastrukturo tudi občina.
Lokacija leži na robu območja Natura 2000. Jorg Hodalič iz podjetja E-NET, ki se ukvarja z varstvom okolja in je sodelovalo pri študiji, je poudaril, da je treba ob umestitvi med drugim upoštevati migracijske poti velikih zveri in morebiten vpliv na podzemne vode, saj gre za kraški svet.
Pomen delovnih mest
“Tudi v imenu mrtvih čutimo odgovornost, da peljemo zgodbo naprej,” je v dvorani dejal direktor Melamina Srečko Štefanič in poudaril, da je na podjetje vezanih 1.000 ljudi, to so zaposleni in njihove družine ter podizvajalci, ki da jih je, pravi direktor, podjetje vedno izbiralo v lokalnem okolju. “Ali si upate reči, briga nas za 1.000 delovnih mest?” je vprašal zbrane v dvorani.
Preberite še: Ali bo na predvideni lokaciji za selitev Melamina zraslo kemično središče?
Poudaril je, da so preselitev začeli načrtovati na pobudo 1.200 podpisnikov peticije in civilnih iniciativ. “Vendar so zdaj tri civilne iniciative. Dve hočeta, da se Melamin preseli, tretja, nova iniciativa, pa pravi, naj se ne preseli. Tu imam majhen problem. Te iniciative se morajo med sabo dogovoriti, kaj želijo. Mi bodo upoštevali večinsko mnenje ljudi,” je zagotovil direktor Štefanič.
Kmalu po nesreči sta se pojavili dve civilni iniciativi. Prva iniciativa “Melamin mora ven iz mesta”, ki jo koordinira Marko Rovan, se zavzema, da bi tovarno preselili na drugo lokacijo, ki bo na obrobju mesta. Druga iniciativa je od občine zahtevala, da se tovarna v Kočevju zapre. Tretja iniciativa, ki si je nadela ime Civilna iniciativa ohranimo Kočevsko, pa je bila ustanovljena šele pred kratkim, njen glavni namen pa je ozaveščanje prebivalstva o namenih podjetja Melamin in vodstva občine ter preprečitev širitve obsega poslovanja tovarne na novo lokacijo.
Na novi lokaciji trajnostna tovarna
“Epiklorohidrina, ki je povzročil nesrečo, ne uporabljamo več,” je še dodal Štefanič, ob čemer je v dvorani znova završalo. “Nesreče ni povzročil epiklorohidrin, ampak malomarnost podjetja,” je bilo slišati. Štefanič je na to odgovoril, da polno sodelujejo s kriminalisti, ki preiskujejo vzroke nesreče. Surovine epiklorohidrin, ki je predstavljala 30 odstotkov proizvodnje, od nesreče ne uporabljajo več.
Ob morebitni selitvi bi na zdajšnji lokaciji v središču mesta ostala zgolj nenevarna proizvodnja, pisarne in razvojni center. Štefanič je prepričan, da so ljudje na začetku ob takih projektih vedno proti, ker ne poznajo podrobnosti. Ko bodo spoznali tudi prednosti, na primer energetsko oskrbo, bo drugače, je dejal za N1.
Preberite še: Melamin, 2. del: “Življenje ob tempirani bombi”
Skrbnik za tehnologije in investicije v Melaminu Igor Mihelič je povedal, da bi na novi lokaciji vzpostavili trajnostno tovarno, saj Evropska unija kemične industrije pričakuje ne le, da bo ogljično nevtralna, ampak celo ogljično negativna. Melamin tako na novo lokacijo ne bo več privažal fosilnih virov, postavil bi biorafinerijo, skoraj polovica lokacije bi bila namenjena biomasi. Poudaril je, da bi gradnja tovarne na novi lokaciji stala več kot 250 milijonov evrov ter da je realno obdobje za razvoj take lokacije od 17 do 20 let. “Naš namen je, da tokrat umestimo Melamin v prostor tako, da bo lahko tovarna tam stala tudi čez 50, 70 ali pa 100 let in da bo trajnostna. Da ne ponovimo napake iz leta 1954, ko se je začela proizvodnja v Melaminu. Danes kemične tovarne zagotovo ne bi umestili v mesto,” je še dejal Mihelič.
Vodja tehnologij v tovarni je podrobno predstavil tudi vse načrtovane procese in materiale ter predvideno proizvodnjo. Na to se je odzval prebivalec Kočevja iz občinstva in vprašal: “Kaj od tega ne gori, ne eksplodira in ni strupeno?” Mihelič je natančno in potrpežljivo za vsako surovino pojasnil njene kemijske lastnosti, tudi gorljivost, eksplozivnost in toksičnost.
Glede na izjave, ki smo jih posneli in si jih lahko ogledate v spodnjem videu, je videti, da prebivalci podjetju za zdaj ne zaupajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje