Po hladnem vikendu nas zdaj znova čakajo lepi in sončni dnevi. Ni pa to indijansko poletje, pojasnjuje vremenoslovec.
V naslednjih dneh nas čakajo topli dnevi, z nekoliko hladnejšimi in ponekod meglenimi jutri.
Čez dan bo okrog 25 stopinj Celzija. So to običajne temperature za ta del leta? “Konci septembra so zelo različni, včasih je bolj hladno, včasih precej toplo,” pravi vremenoslovec Andrej Velkavrh. “Drži pa, da bomo imeli nadpovprečne temperature, toda tak je bil – z izjemo preteklega vikenda, ko je bilo nekoliko hladneje – ves september,” pojasnjuje.
Tako toplo in sončno vreme nas bo spremljalo ves teden. V soboto se obeta prehod oslabljene hladne fronte z nekaj malega dežja. “Bolj bo šlo za plohe, in še to verjetno ne po vsej državi,” napoveduje Velkavrh. Po njegovih besedah se ne bo drastično ohladilo. “Morda bo 2, 3 stopinje hladneje, a se bodo nato temperature spet dvignile na 25 stopinj.”
Ni pa to indijansko ali babje poletje. “Da jesensko obdobje označimo s tem izrazom, bi morali najprej imeti nekaj časa trajajoče obdobje hladnejšega vremena, ki bi mu nato sledili topli dnevi. Vendar tega letos še nismo doživeli,” razlaga Velkavrh.
Kaj je indijansko ali babje poletje?
Indijansko poletje na severni polobli označuje jesensko obdobje toplejšega, sončnega vremena.
Večina virov pravi, da mora pred tem nastopiti zmrzal, nato pa se temperature spet dvignejo. Poimenovanje izhaja iz Severne Amerike. S temi besedami so ga najverjetneje prvi opisali evropski priseljenci, ki so opazovali Indijance, ki so milo jesen izkoristili za pripravo zalog za zimo.
Tradicionalno slovensko poimenovanje za tako vremensko obdobje pa je “babje leto”. Kot pojasnjujejo v jezikovni svetovalnici ZRC SAZU, je poimenovanje dobesedni prevod nemškega izraza Altweibersommer. Ima pa ta beseda v nemščini tudi starejšo sopomenko, Mädchensommer (dobesedno: dekliško poletje), ki izhaja iz nepravilnega zapisa besede Metjesommer, pri čemer je Metje ljubkovalno ime za Mechtilde (Matilda). Lepi, topli jesenski dnevi so torej poimenovani po Matildi iz Helfte, ki goduje 19. novembra.
V nemščini se enako (Altweibersommer) imenuje tudi kosem pajčevin v zraku. Zato bi izraz lahko izviral tudi od tod. Ob topli, sončni jeseni je namreč mogoče opazovati pajčevine, ki se vijejo med listi in vejami dreves ali pa jih veter raznaša po zraku. Ker so kosmi teh pajčevin podobni sivim ali belim lasem (domnevno starih žensk), imajo na nemškem govornem področju za suho in toplo obdobje jesenskega lepega vremena izraz Altweibersommer (poletje stark).
Besedno zvezo babje leto poznajo praktično vsi slovanski jeziki in se razlaga tudi kot čas ženskih opravil, na primer spravila žita, predenja lanu in podobno, še pojasnjujejo jezikoslovci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!