Današnji dan slovenske hrane bodo številne šole, vrtci in drugi vzgojno-izobraževalni zavodi trinajstič zapored začeli s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki letos v ospredje postavlja žita. Glavni akterji pobude ob dnevu slovenske hrane sicer vse pozivajo k poseganju po lokalnih živilih.
Projekt letos poteka pod sloganom Kruh za zajtrk – super dan, ker pa letos obeležujemo mednarodno leto prosa, bo temu žitu namenjena posebna pozornost. Slovenski zajtrk sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo slovensko sadje, projekt pa v ospredje postavlja ozaveščanje najmlajših o pomenu kmetijstva, živilske industrije, čebelarstva in varovanja okolja.
Eden izmed ciljev je po navedbah ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi poudarjanje pomena rednega zajtrkovanja za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje. Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, vsakodnevni zajtrk pa poskrbi tudi za jutranjo energijo.
Pomen polnozrnatih živil za zdravje izpostavljajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, saj ima “njihovo vključevanje v zajtrk, pa tudi druge dnevne obroke, pomembno vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa II, nekaterih vrst raka in debelosti”.
Tradicionalni slovenski zajtrk je bil na pobudo Čebelarske zveze Slovenije prvič organiziran leta 2011, danes pa pri projektu sodeluje 15 vladnih in nevladnih organizacij. Na čebelarski zvezi si želijo, da bi se dan slovenske hrane razširil v teden slovenske hrane, o prednostnih lokalno pridelane hrane pa se strinjajo vsi deležniki.
Kot je pred dnevom tradicionalnega slovenskega zajtrka objavil državni statistični urad, po zadnjih podatkih prebivalec Slovenije doma letno porabi skoraj 27 kilogramov kruha in drugih pekovskih izdelkov ter 43 litrov mleka. Če so se kruh, mleko in med septembra na letni ravni podražil, pa se je maslo pocenilo.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je pozajtrkovala skupaj z otroki in vzgojitelji vrtca v Črnučah ter ob tem poudarila, kako pomemben je zgled odraslih, ki ga dajejo otrokom, s tem, da tudi sami z veseljem posežejo po zelenjavi, polnozrnatih pekovskih izdelkih, kašah in stročnicah, spodbujajo pitje vode in omejujejo sladkarije ter slane prigrizke. Vse skupaj je tudi spodbudila, naj bodo čim več časa na svežem zraku.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je na družbenem omrežju X objavila fotografije zajtrka, ki so ga postregli v njenem uradu. Ob tem se je zahvalila vsem, ki skrbijo za kakovostno pridelavo slovenske hrane in trajnost prehranskih sistemov.
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je na dan slovenske hrane obiskal izolsko Osnovno šolo Vojke Šmuc. Obisku se je pridružil tudi župan Občine Izola Milan Bogatič. Ob tem je Felda poudaril, da je kakovostna, lokalno pridelana hrana, ki jo otrokom in mladim ponujajo v vrtcih in šolah, pomemben vidik soustvarjanja spodbudnega učnega okolja. “Prav tako pa s tem otroke in mlade ozaveščamo o pomenu tako uživanja polnovrednega zajtrka kot tudi prednostih uživanja zdrave, lokalno pridelane hrane in na sploh zdravega življenjskega sloga,” je še dejal.
Tradicionalni slovenski zajtrk pa so si, kot so sporočila pristojna ministrstva, privoščili tudi nekateri drugi funkcionarji. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je zajtrkoval z mladimi zamejskimi Slovenci iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske, ki sodelujejo v projektu Mreža Alpe Jadran – M.A.J. 2023.
V izjavi po zaključku je minister Arčon povedal, da je zelo vesel, da so mladi danes prišli na urad. Poudaril je, da je medsebojno povezovanje mladih izredno pomembno tudi za prihodnost. “Ti mladi se bodo nekega dne srečevali na gospodarskih, kulturnih, športnih področjih. Ta izkušnja je neprecenljiva, jih povezuje,” je dejal minister Arčon ter poudaril ljubezen do matične domovine, ki je nedvomno skupna vsem.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in državni sekretar na omenjenem ministrstvu Luka Omladič pa sta zajtrkovala s stanovalkami in stanovalci v domu starejših Bežigrad in Šiška.
Iz dneva v teden slovenske hrane
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes predlagalo, da vlada razglasi teden slovenske hrane, ki bi potekal vsak tretji teden v novembru. Teden slovenske hrane bi zamenjal dan slovenske hrane, ki poteka vsak tretji petek v novembru.
Za to, da bi dan slovenske hrane prerasel v teden slovenske hrane, si prizadevajo stanovske organizacije čebelarjev, kmetov in zadrug. Kot so v začetku tega meseca navedli na Zadružni zvezi Slovenije, sta tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane v več kot desetletju presegla pričakovanja. S pobudo za teden slovenske hrane pa želijo spodbuditi odgovorno prehransko verigo od njive do krožnika.
V tednu slovenske hrane bi vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, socialnovarstvene in druge javne ustanove na svoje jedilnike uvrstile lokalne pridelke, jedi iz lokalno pridelanih sestavin in živila slovenskega porekla, so pojasnili. S spremljajočimi dejavnostmi pa bi po njihovih navedbah v javnih ustanovah in gospodinjstvih spodbujali izbiro pridelkov in živil slovenskega porekla, zdrav življenjski slog, odgovoren odnos do hrane, pridobivanje znanja o pripravi jedi, kulturo prehranjevanja ter ohranjanje bogastva slovenske kulinarične dediščine.
Ministrstvo mnenja o predlogu zbira do 23. novembra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje