V PGD Mengeš so po avgustovskih poplavah z donacijami prejeli več kot pol milijona evrov: okoli 280.000 evrov za gasilca Sandija Zajca, še vedno pa ni jasno, komu pripada dobrih 230.000 evrov. Namen nakazila namreč ni razviden. Zakaj? Kot vse kaže, je izvirni greh nastal 6. avgusta, ko je gasilsko društvo na Facebook objavilo podatke za donacije, ni pa navedlo sklica, ki je v teh primerih ključen.
Ljudje so za mengeškega gasilca Sandija Zajca zbrali okoli 280.000 evrov, Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Mengeš pa je na račun prejelo še dobrih 232.000 evrov, so v ponedeljek po seji upravnega odbora številke razgrnili mengeški gasilci.
Namestnik poveljnika PGD Mengeš Primož Jagrič je povedal, da prvih 280 tisočakov ni spornih in so namenjeni Zajcu, drugače pa je z denarjem, ki je prišel na račun društva, namen nakazila pa ni viden. Zakaj?
Izvirni greh je očitno nastal 6. avgusta, torej dva dneva po tem, ko je Zajc z gasilskimi kolegi iz poplavljenega vrtca Gobica reševal otroke.
Takrat je PGD Mengeš na svojem Facebookovem profilu objavil zapis, da začenja humanitarno akcijo za Zajca. Objavili so transakciji račun, naslov društva in kodo namena, ne pa tudi sklica, ki pa je v teh primerih ključen. Prav od slednjega je namreč odvisno, so za N1 pojasnili v Novi KBM, ali bo namen na banki prejemnika viden ali ne.
Gremo po vrsti. Namen, ki je naveden na plačilnem nalogu, se skladno z medbančnimi standardi in pravili Evropske unije (EU) prenese iz banke plačnika oziroma donatorja na banko prejemnika – v tem primeru gasilskega društva – samo v primeru, da se sklic začne s SI99. To namreč pomeni, da sklica v resnici ni, na banko pa se avtomatsko prenese besedilo namena. V konkretnem primeru torej “donacija Sandi Zajc”.
Težava je, ker številni, ko konkreten sklic ni naveden, zapišejo denimo “SI00” in datum. To posledično pomeni, da se bo namen “izbrisal”, na banki ne bo viden, podatki pa ne bodo na voljo niti prejemniku. In prav to je zdaj očitno težava v PGD Mengeš, kjer ugotavljajo, ali je 230.000 evrov namenjenih Zajcu ali društvu.
Da bi zadevi prišlo do dna, je društvo na banko naslovilo vprašanje, ali se namen nakazila da videti ali ne. “Od banke smo dobili odgovor, da bodo naredili poizvedbo pri drugih bankah. Če se bo izkazalo, da so bile donacije za Zajca, mislim, da upravni odbor nima nikakršne težave, da mu jih tudi transparentno nakaže,” je v ponedeljek povedal Jagrič.
“V posebnih primerih, ko je namen ključnega pomena za pravilno obdelavo prejeta plačila pri prejemniku, se le-ta lahko obrne na svojo banko, da skuša od banke plačnika pridobiti dodatne podatke. Svetujemo, da se zato tudi pri donacijah za določen namen določi sklic, ki ga plačniki uporabijo pri plačilu. Tako pri prejemniku ni težav z ločevanjem namena plačila,” so še pojasnili v Novi KBM.
“Ključno je, da ljudje darujejo za rešitev stiske in ne za konkretno osebo”
Enako opozarjajo tudi humanitarne organizacije, ki imajo s podobnimi akcijami zbiranja donacij veliko izkušenj. Predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin je za N1 pojasnila, da v zvezi vedno navedejo sklic, saj lahko le tako ločijo, kateri osebi ali družini so donatorji namenili denar.
“Vsaka družina ali projekt ima svoj sklic,” je dejala. Na primer: sklic za program Botrstvo je SI00 115, medtem ko morajo tisti, ki želijo donirati za žrtve poplav navesti SI00 750.
Enako so poudarili tudi v Rdečem križu Slovenije in v Slovenski karitas, kjer imajo prav tako odprtih več projektov.
“Ključno pa je, da ljudje pomoč darujejo za rešitev neke stiske in ne za konkretno osebo,” opozarjajo v Karitasu. Denimo za paket hrane, invalidski voziček ali pa obnovo doma, ki ga je uničila naravna katastrofa.
Od začetka zbiranja donacij pa do dejanskega nakazila se namreč lahko zgodi marsikaj. Škodo za uničeno domovanje lahko povrne zavarovalnica, lahko se zgodi tudi najbolj črn scenarij in oseba, ki pomoč potrebuje, umre. Ali pa gresta zakonca narazen, kot se je to zgodilo v primeru mengeškega gasilca Zajca.
Prav zato številne humanitarne organizacije s pomoči potrebnimi podpišejo pogodbe, v katerih poskusijo predvideti najširši spekter dogodkov, ki bi se lahko zgodili. Za vsako dotično situacijo določijo, kaj se bo z denarjem zgodilo, če se bo uresničila. Če bi denimo škodo za uničen dom že povrnila zavarovalnica, bi denar namenili družini, ki jo je doletela podobna tragedija. Enako velja, če bi zbrali več denarja, kot ga družina potrebuje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje