Ta teden so prebivalci na domači naslov začeli prejemati odločbe o vključitvi v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Pojasnjujemo, kakšne spremembe in finančne obveznosti prinaša zakon.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki so ga volilci potrdili na zakonodajnem referendumu pred enim letom, je stopil v veljavo v začetku avgusta. Pravice in storitve, ki jih prinaša zakon, bodo uvedene postopoma v naslednjih dveh letih, prve že z januarjem 2024. Zakon prinaša tudi obvezni prispevek, ki ga bomo začeli plačevati sredi leta 2025.
Ta teden so prebivalci na domači naslov že začeli prejemati odločbe o vključitvi v sistem zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Vsem jih bodo predvidoma poslali do konca letošnjega leta. Preverili smo, kaj prinaša nova ureditev.
Kdo vse bo vključen v sistem?
Sistem je podoben kot pri obveznem zdravstvenem zavarovanju, gre za univerzalno pravico, pojasnjujejo pristojni na ministrstvu za solidarno prihodnost. Vsi polnoletni prebivalci Slovenije bodo po zakonu o dolgotrajni oskrbi zavarovani tudi za to področje. Teh je okrog 1,7 milijona.
Odločba nas bo zgolj obvešča, da smo vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe, in nas seznanja s pogoji za dostop do storitev. “To je odločba, ki od nas ničesar ne zahteva. Ni položnica, ni pogodba, je zgolj odločba, da smo zavarovani za dolgotrajno oskrbo. Je pomemben dokument, ki nam odpira vrata do storitev dolgotrajne oskrbe, če in ko jih bomo potrebovali,” je o tem dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
Po novem letu bo ZZZS začel pošiljati odločbe tudi tistim, ki so mlajši od 18 let, ampak so obvezno zavarovani na podlagi delovnega razmerja, kot samostojni podjetniki ali če opravljajo gospodarske ali kmetijske dejavnosti.
Kaj uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi pomeni na sistemski ravni?
Danes storitve, kot so pomoč starejšim na domu ali bivanje v domu starejših, uporabniki večinoma krijejo iz lastnega žepa. Po novem zakonu bo velik del te oskrbe krila blagajna zavarovanja za dolgotrajno oskrbo oziroma bo plačana iz javnih sredstev. Gre za nov steber socialne varnosti. V tej blagajni se bo nabralo 800 milijonov evrov na leto, predvidevajo pristojni.
Bistvo zakonske spremembe je, da bodo po novem v središču posameznik ter njegove želje in potrebe, obljubljajo na ministrstvu. Upravičenci se bodo sami odločili, ali denimo želijo v dom za starejše ali bi raje imeli pomoč na domu ali pa denarni prejemek.
Kdo bo upravičen do dolgotrajne oskrbe?
Oseba, zavarovana za dolgotrajno oskrbo, lahko pravice do dolgotrajne oskrbe koristi, če “je zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisna od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil”.
Ob tem mora biti zavarovana za dolgotrajno oskrbo 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic do dolgotrajne oskrbe; imeti urejeno stalno ali začasno bivanje v Sloveniji; se uvrstiti v eno izmed kategorij dolgotrajne oskrbe, na podlagi ocenjevalne lestvice ali zdravniškega izvida; ne sme prejemati primerljivih pravic, kot so dodatek za pomoč in postrežbo ali institucionalno varstvo.
Vsi polnoletni prebivalci so vključeni v sistem zavarovanja po uradni dolžnosti že z letom 2022, tako da bo do začetka uveljavljanja pravic že minilo omenjenih 24 mesecev.
Uveden bo novi prispevek
Kdaj bomo začeli plačevati obvezni prispevek?
Obvezni socialni prispevek bomo začeli plačevati 1. julija 2025. Pristojni na ministrstvu pravijo, da želijo sistem in vse storitve do takrat dobro pripraviti.
Kolikšen bo obvezni prispevek?
Delavci in delodajalci bodo plačevali vsak po en odstotek od bruto plače. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Upokojenci bodo plačevali en odstotek od neto pokojnine.
Državni proračun bi v blagajno za dolgotrajno oskrbo prispeval največ 190 milijonov evrov na leto. Če proračun ne bo mogel kriti vse porabe, bodo po letu 2028 uvedli tudi doplačila storitev.
Kdaj bodo na voljo storitve, ki jih zagotavlja zakon?
Pravice se bodo uveljavljale postopoma:
- 1. januar 2024 – v veljavo stopi pravica do oskrbovalca družinskega člana;
- 1. julij 2025 – v veljavo stopi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba;
- 1. december 2025 – v veljavo stopi pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka.
Kam naj se obrnem, da bi uveljavil pravico do dolgotrajne oskrbe?
Zakon uvaja vstopne točke, to bodo centri za socialno delo (CSD), na katerih boste lahko na enem mestu dobili vse informacije. Na CSD bodo preverili, ali ste upravičenec, nato bo vstopna točka k vam poslala strokovno usposobljenega ocenjevalca, ki bo prišel na dom, se z vami pogovoril, ocenil potrebo po pomoči pri samostojnem življenju in opredelil, do kakšne ravni oskrbe, pravic ste upravičeni. Sami se boste odločili, kaj želite, na primer oskrbo na domu ali bivanje v domu starejših. Ocenjevalec bo z vami naredil osebni načrt.
Vstopne točke bodo polno zaživele s 1. januarjem 2025. Od 1. januarja 2024 do tedaj pa bodo naloge vstopne točke za oskrbovalca družinskega člana izvajali strokovni delavci CSD.
Kdo je oskrbovalec družinski član?
Namen zakona so tudi spremembe, s katerimi bi okrepili oskrbo na domu, da bi starejši lahko čim dlje ostajali v domačem okolju,
Takoj ob začetku izvajanja zakona, 1. januarja 2024, bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana. Gre za primere, ko se svojec odloči, da bo skrbel za starejšega svojca. Več o tem, kdo lahko postane oskrbovalec družinski član in kdo je upravičen do tovrstne pomoči, lahko preberete na tej povezavi. Vloge bodo obravnavali centri za socialno delo.
Oskrbovalec bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače. Na voljo bo imel 21 dni dopusta. V tem času bo oskrbovanec v socialnovarstveni ustanovi, ki mu bo nudila enak obseg storitev.
Kaj je dolgotrajna oskrba na domu?
S 1. julijem 2025 bosta uveljavljeni pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba. Oskrba na domu vsebuje pomoč pri vsakodnevnem življenju, na primer oblačenju, kuhanju in lažjo pomoč pri zdravstveni oskrbi. Vsak upravičenec, ki bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti glede na kategorijo, v katero bo uvrščen (to bo določil ocenjevalec), in do storitev e-oskrbe (več spodaj).
Obseg neposrednega izvajanja storitev celodnevne dolgotrajne oskrbe bo za različne kategorije določen v urah. Kdor bo uvrščen v 1. kategorijo, bo na primer dobil 20 ur pomoči mesečno, za 5. kategorijo pa 110 ur mesečno.
Kaj so storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti?
Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti so storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, socialni gerontologi … Namenjene so preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca, na primer s psihosocialno podporo in podporo osebam z demenco.
Upravičenec, ki bo izbral dolgotrajno oskrbo na domu, bo imel tudi možnost storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Za 1. kategorijo je to denimo 12 ur na leto.
Dolgotrajna oskrba na domu se lahko kombinira z dnevno dolgotrajno oskrbo, tudi glede te zakon določa število ur glede na kategorijo, v katero ste uvrščeni.
Kaj je e-oskrba?
Vsak upravičenec, ki bo izbral prej navedeno obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev e-oskrbe. Storitve e-oskrbe so storitve na daljavo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost uporabnika v domačem okolju. Gre za različne ‘pametne tehnologije, na primer alarme, ki se sprožijo, če potrebujete pomoč, senzorje plina ali dima, detektorje padcev … Te so lahko povezane z asistenčnim centrom, ki zagotavlja odziv na morebitne alarme 24 ur na dan.
Pravica do storitev e-oskrbe bo sofinancirana v višini 25 evrov mesečno na posameznega uporabnika. Poleg tega bo uporabnik upravičen še do sofinanciranja enkratnega stroška v višini 50 evrov za namestitev opreme.
Ponudniki e-oskrbe bodo podjetja, s katerimi bo ministrstvo sklenilo pogodbe na podlagi javnega razpisa.
Kaj pa, če že bivam v domu starejših ali si tja želim?
Dolgotrajna oskrba v domovih za starejše bo zaživela s 1. decembrom 2025.
Trenutno se v domovih plačujeta dve postavki. Ena je “hotelska oskrba” (stroški sobe in prehrane), drugi del pa je socialnovarstvena oskrba. Novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo krilo socialnovarstveno oskrbo, “hotelski del” pa boste plačali iz žepa. Tudi obseg tovrstne oskrbe v instituciji je določen v urah glede na kategorijo.
Tudi če boste izbrali namestitev v DSO, boste upravičeni do prej omenjenih storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Tisti, ki že stanujejo v DSO, bodo lahko ostali, kjer so, le financiranje njihove oskrbe se bo s 1. decembrom 2025 spremenilo.
Komu pripada denarni prejemek?
Če se ne odločite niti za oskrbo na domu niti za bivanje v DSO, lahko dobite denarni prejemek. Ta je namenjen kritju stroškov oskrbe, ki jo ta uporabnik praviloma prejme znotraj svoje neformalne mreže. Pravico do denarnega prejemka bo mogoče uveljavljati od 1. decembra 2025. Kdor bo izbral to obliko dolgotrajne oskrbe, bo upravičen tudi do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Denarni prejemek je določen v višini 89 evrov (1. kategorija), 179 evrov (2. kategorija), 268 evrov (3. kategorija), 357 evrov (4. kategorija) in 491 evrov (5. kategorija). Denarni prejemek je naslednik obstoječega dodatka za pomoč in postrežbo in omogoča, da ljudje, ki imajo dobro organizirano pomoč znotraj lastne socialne mreže, to ohranijo ter prejmejo denarna sredstva za kritje stroškov oskrbe.
Uporabnika bo obiskoval koordinator dolgotrajne oskrbe, in sicer enkrat na pol leta (uporabniki v prvi kategoriji), enkrat na tri mesece (uporabniki v drugi in tretji kategoriji) in enkrat mesečno (uporabniki v četrti in peti kategoriji). Namen teh obiskov je med drugim spremljanje ustreznosti opravljanja dolgotrajne oskrbe glede na potrebe uporabnika, svetovanje in usmerjanje, sodelovanje in povezovanje s socialno mrežo uporabnika.
Ali bo zakon rešil kadrovsko stisko v domovih za starejše?
Zakon ne bo rešil te pereče težave. Obljubljajo pa na ministrstvu za solidarno prihodnost druge ukrepe, ki naj bi poskrbeli, da bo kadra, ki bo skrbel za starejše, dovolj.
Kje lahko dobim več informacij?
Več informacij o dolgotrajni oskrbi je na voljo na spletni strani ZZZS in na spletni strani ministrstva za solidarno prihodnost (MSP).
Deluje tudi kontaktni center za dolgotrajno oskrbo na telefonski številki 080 9810. Pokličete lahko ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro ter med 14. in 17. uro.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje