Petrol je izračunal, da je v treh mesecih državne regulacije cen bencina in dizla utrpel 106,9 milijona evrov škode. Zdaj napoveduje tožbo. Če bo Petrolu uspelo, bomo davkoplačevalci verjetno plačali še več.
Kot smo poročali, je Državno odvetništvo Republike Slovenije zavrnilo Petrolov predlog za mirno rešitev spora glede 106,9-milijonskega zahtevka za povrnitev škode, nastale med 15. marcem in 30. aprilom ter 11. majem in 20. junijem lani. V teh obdobjih je vlada določila maksimalno ceno goriva in breme rasti cen surove nafte prevalila na trgovce. Maloprodajne cene so bile namreč nižje od nabavnih, zato so z vsakim prodanim litrom ustvarjali izgubo.
Medtem ko so nam na državnem odvetništvu na odgovor, zakaj so zavrnili Petrolov zahtevek, odgovorili le, da postopkov v teku ne komentirajo, na Petrolu pravijo, da državno odvetništvo ni navedlo razlogov, zakaj taka odločitev. Sami so še vedno prepričani, da bi bila povrnitev škode upravičena, in napovedujejo tožbo proti državi. “Uporabili bomo vsa pravna sredstva za zaščito premoženja družbe, naslednji korak bo vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem,” so pojasnili za N1.
Petrol ni prijavil celotne škode?
Uspehu Petrolovega zahtevka za povračilo škode, o katerem bo očitno odločalo sodišče, bi lahko sledile nove zahteve. Petrol namreč v letnem poročilu navaja, da je tudi po 21. juniju zaznaval škodo, ki naj bi do konca leta znašala 26,4 milijona evrov. V poročilu ne navaja, da bi v zvezi s to škodo že vložil kakšen zahtevek. Odgovor na vprašanje, na kaj se ta znesek nanaša, še čakamo.
Trgovec je lani ob rekordnih 9,5 milijarde evrov prihodkov ustvaril 96,3 milijona denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), kar je okoli 140 milijonov evrov (ali 60 odstotkov) manj kot leto pred tem. Regulacija cen goriv jim je odnesla 188 milijonov evrov EBITDA, kljub trem mesecem državne regulacije pa je trgovec, kot navaja v letnem poročilu, tudi v segmentu goriv posloval pozitivno. Razmerje med neto dolgom in EBITDA se je zaradi zmanjšanja EBITDA lani povzpelo z 2,1 na 5,4. A Petrol v letnem poročilu navaja, da so mu banke odobrile odstopanje vrednosti tega kazalnika od dogovorjene v pogodbah.
Poleg Petrolovih zahtevkov pa lahko država pričakuje še kakšnega: kot smo pisali lani, so tudi ostali večji trgovci – torej MOL Slovenija, OMV Slovenija in podjetja skupine Logo – v času regulacije ministrstvu za gospodarstvo pošiljali izračune škode in predlagali načine za njeno plačilo.
Dva Janševa posega
Spomnimo, da se je regulacija cen naftnih derivatov začela tri tedne po ruskem vojaškem napadu na Ukrajino, ki se je začel 24. februarja lani. EU je do vojne iz Rusije uvažala četrtino nafte. Prekinitev dobavnih tokov iz črnomorskega bazena je povzročila ponudbeni šok: nafte ni bilo, zato so cene poskočile, dobave pa zamujale.
Petrol je v prvih tednih po začetku vojne zaradi izrednih razmer ministrstvo za gospodarstvo Zdravka Počivalška pozival, naj sprosti gorivo iz blagovnih rezerv. Janša in Počivalšek sta bila sprva naklonjena tej možnosti, a je predsednik vlade Janez Janša 14. marca v državnem zboru (DZ) napovedal regulacijo cen bencina in dizla na črpalkah. Takrat je vlada ceno 95-oktanskega bencina znižala na 1,503 evra za liter, za liter dizla pa na 1,541 evra.
Prvi val regulacije je trajal do konca aprila, ko se je ukrep iztekel. Časovno je sovpadlo tako, da je vlada z regulacijo cene bencina in dizla krotila v tednih pred volitvami, v tednu po volitvah, na katerih je zmagala stranka Roberta Goloba, pa regulacije ni podaljšala. Zato se je takrat marsikdo spraševal, ali je bila regulacija predvsem predvolilna odločitev, deregulacija zdaj pa povolilno vznemirjanje. Počivalšek je takrat pojasnjeval, da so cene liberalizirali, ker konec aprila ni bilo motenj in nestabilnosti pri dobavi goriv.
Ker so se cene dvignile, obenem pa so iz zmagovalke volitve Gibanja Svobode leteli očitki, da gre za maščevanje volilcev, je deset dni kasneje Janševa vlada ponovno uvedla regulacijo. Janša je na spletnem omrežju Twitter objavil, da bo vlada uredila “zmedo”, ki je po Janševih besedah nastala zaradi stališč stranke Gibanje Svoboda.
… Za #Golob_Svoboda regulacija cen najprej predvolilni bonbonček. Nato le po nekaj dneh napoved, da bodo sedaj pa enkrat v prihodnosti oni regulirali – in cene spet ⬆️
Zmedo bomo uredili že danes. 2/2
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 10, 2022
Počivalškova napoved: Plačevali bodo naši otroci
Večji trgovci se sprva na regulacijo niso pretirano odzivali, čeprav jim je zapovedovala poslovanje z izgubo. Njihova prva sporočila so šla v smeri, da bodo omejitve spoštovali, so pa iz prodaje umaknili dražje, premium različice dizla. V zadnjih tednih aprila pa so tudi oni v izjavah za medije glasneje opozarjali, da je ukrep nevzdržen in da so tako nizke cene nerealne.
Kasneje se je izkazalo, da je Počivalšek trgovcem že pred marčevsko regulacijo obljubil nadomestilo.
Da bo strošek regulacije na koncu padel na davkoplačevalce, pa lahko sklepamo že iz Počivalškovega tvita, objavljenega 5. maja, torej tik pred ponovno uvedbo regulacije. Zapisal je, da lahko cene goriva znižamo, če odkrijemo nafto, če začnemo predelovati nafto, če se znižajo nabavne cene ali pa če cene ponovno reguliramo. A pri možnosti ponovne regulacije je dodal pripis: “Gorivo mora nekdo dobavitelju plačati. V tem primeru se strošek prevali na naše otroke, ki bodo plačevali naše kredite.”
Iz tega lahko sklepamo, da je Počivalšek vedel, da bodo trgovci, ki bodo v času regulacije nase prevzeli strošek, upravičeni do davkoplačevalskega nadomestila, financiranega z zadolževanjem.
Cene goriv lahko znižamo, če:
– odkrijemo nafto,
– začnemo predelovati nafto,
– cene ponovno reguliramo. Vendar, POZOR. Gorivo mora nekdo dobavitelju plačati. V tem primeru se strošek prevali na naše otroke, ki bodo plačevali naše kredite,
– se znižajo nabavne cene na trgu.— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) May 5, 2022
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje